čutila (organa sensuum), organi, specializirani za sprejemanje dražljajev: oko (vid), uho (sluh, ravnotežni čut), nos (voh), jezik (okus), koža (občutek za dotik, toploto, mraz; tip). Bistveni del čutil so čutilne celice (receptorji) oz. živčni končiči. Receptorji v očesu (mrežnica) so npr. občutljivi za določeno valovno dolžino elektromagnetnega valovanja, ki jo možganska skorja prevede v barvo. Čutila vzdraži le del energij iz okolja: živali so npr. občutljive za druge energije kot človek. Nekatere živali imajo npr. čutila oz. sposobnosti za orientacijo, ki jih človek nima (npr. občutek za smer toka pri ribah, sposobnost zaznavanja ultrazvoka pri psih, netopirjih in delfinih; zaznavanje ultravijolične in polarizirane svetlobe pri medonosnih čebelah).

Sorodna gesla: čut | čutilna fiziologija | dražljaj | Jacobsonov organ | jezik | koža | mrežnica | nos | oko | okus | ravnotežni čut | receptor | senzorij | sluh | taksa | tip | uho | vedenje | vid | voh | vretenčarji | zaznavanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek