zunanja trgovina, blagovni promet (in vse dejavnosti, potrebne za potek), ki v nasprotju s prometom v okviru notranje trgovine poteka prek državne meje. V nasprotju z mednarodno menjavo zunanja trgovina zajema le blagovni promet, ne pa tudi storitvenega prometa s tujino. Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju uporablja pojem zunanje trgovine v najširšem pomenu: tako za blagovni promet kot tudi za storitvenega in vse druge posebne oblike poslov v gospodarskem sodelovanju s tujino. Statistika loči tri vrste zunanje trgovine: 1. splošna trgovina obsega celoten izvozni in uvozni blagovni promet brez tranzita; 2. specializirana trgovina po eni strani vključuje samo tisto uvoženo blago, ki je namenjeno uporabi in porabi ter dodelavi in predelavi v državi uvoznici, po drugi strani pa samo tisto izvoženo blago, ki je bilo v državi izvoznici izdelano, dodelano ali predelano; uvoz v brezcarinska skladišča oz. izvoz iz njih se ne upošteva, prav tako ne tranzitna trgovina; specializirana trgovina sestavlja vsebino zunanjetrgovinske bilance; 3. tranzitna trgovina zajema promet blaga, ki državo le prečka in je namenjeno v drugo državo, pri tem pa se blago v tranzitu v državi, ki jo prečka, niti ne predeluje niti ne prodaja; sem sodi tudi prevoz blaga iz enega kraja v drugega prek ozemlja druge države (geografska bližnjica).
Dostopnost