svinje (Suidae), ščetinarji, najstarejša družina neprežvekovalskih sodoprstih kopitarjev Starega sveta; velika glava, kratek vrat, kratke noge, pogosto bradavičast gobec, ščetinasta dlaka; samotarji ali družno živeči vsejedci (hrana: zelišča, plodovi, drobne živali, mrhovina); z rilčastim gobcem rijejo po tleh za kostmi, koreninami, črvi, ogrci; živijo od deževnih gozdov do savan. Samec (merjasec) z velikimi podočniki (čekani). Evropska divja svinja (črna divjad; Sus scrofa) živi v vsej Evropi, severni Afriki in j. Aziji; dolžina brez repa ok. 90–200 cm; samice tehtajo 45–125 kg, merjasci lahko dosežejo do 300 kg. Samica (krma) povrže po 112 do 140 dneh brejosti 4–8, redko do 13 progastih mladičev. V j. Aziji živi nekaj divji svinji bližnje sorodnih vrst, npr. bradata svinja (Sus barbatus), bradavičasta svinja (Sus verrucosus), celebeška svinja (Sus celebensis) ali na Asam omejena pritlikava svinja (Sus salvanius). Na Celebesu živi babirusa. Afriške vrste so: čopičasta ali grmovna svinja (Potamochoerus porcus), orjaška gozdna svinja (Hylochoerus meinertzhageni) in bradavičarka. S svinjami so bližnje sorodni pekariji. Kot domača žival je bila svinja (prašič) znana že ok. 5000 pr. n. š. v Egiptu, Mezopotamiji in na Krimu. V 1. tl. n. š. je postala prašičereja najpomembnejša v Evropi; izhajala je iz evropske divje svinje; prašiče so krmili s poljsko in gozdno pašo, ob pomanjkanju dodatno z gospodinjskimi ostanki; v 18. st. splošna reja v svinjakih; z napredkom kmetijstva je prašičereja nazadovala; nov vzpon šele v 19. st. ob hkratni spremembi zahtev: poleg maščobe je postajalo vse bolj cenjeno meso; mesnate živali so dobili s križanjem angleških jorkširskih pasem, ki so zgodaj zrele in imajo posebno dobro meso, in vzhodnoazijske progaste svinje (Sus scrofa vittatus), ki živi na Japonskem, Kitajskem in na Indokitajskem polotoku. Iz tega križanja sta nastali pasmi belega nemškega plemenitega prašiča in oplemenitenega nemškega kmečkega prašiča. V Sloveniji je avtohtona pasma krškopoljski prašič. Brejost domačega prašiča traja ok. 114 dni; za rejo kastrirajo prašičke s štirimi do šestimi tedni. Gojitvena zrelost samic je sedem do devet mesecev, samcev osem do deset mesecev. Povsod so obvezni pregledi trihinavosti.
Dostopnost