pljuča (pulmo, množina pulmones), dihalni organ, ki z vdihanim zrakom sprejme kisik, z izdihanim pa odda ogljikov dioksid (dihanje). Pljuča so stožčaste oblike. Desno pljučno krilo (pulmo dexter) je sestavljeno iz treh pljučnih režnjev, levo (pulmo sinister) iz dveh. Žilje, ki skozi hilus vstopa v pljuča, in glavni bronhiji sestavljajo pljučni koren. Glavni bronhiji se v pljučih cepijo v vedno tanjše veje. Najtanjše med njimi (bronhioli) prehajajo v alveolarne vode. Ti se končujejo s pljučnimi mešički (alveole), kjer se izmenjujejo plini. Človek ima ok. 300 mln. alveol; zgrajeni so iz enoplastnega epitelija in obdani z mrežo kapilar. Skupna površina vseh pljučnih mešičkov je ok. 90 m2. Za izmenjavo plinov teče kri iz desnega srčnega prekata po pljučni arteriji (ki vsebuje vensko kri) v pljučih in po pljučni veni (arterialna kri) v levi srčni preddvor (krvni obtok). Pljuča tesno ovija popljučnica, ki je del poprsnice (plevra). Pljuča kopenskih vretenčarjev so podobna človeškim; drugačno zgradbo imajo pljuča ptičev; bronhiji se ne končujejo z alveoli, temveč vodijo v zračne mehe; izmenjava plinov poteka v zračnih kanalih med bronhiji. Pri ribah pljučaricah so pljuča dodaten dihalni in hidrostatičen organ.

Sorodna gesla: alveol | atelektaza | dihanje | ekskrecija | hilus | krvni obtok | mediastinum | plevra | pljučarice | pulmologija | ribji mehur | vitalna kapaciteta | vretenčarji


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek