zeleno gnojenje, zaoravanje rastlinske gmote (korenin in zelenih delov), pridelane večinoma z vmesnimi posevki, v tla, da bi se v njih povečala vsebnost organskih snovi (predvsem humusa) in hranil (predvsem dušika) in tako pospešila biotična aktivnost. Za zeleno gnojenje so primerne predvsem razl. vrste detelj, graha in volčjega boba (lupine), ki lahko z gomoljčkastimi bakterijami vežejo zračni dušik.

Sorodna gesla: metuljnice | posevek | setev | volčji bob


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek