civilni pravdni postopek, z zakonom urejen sodni postopek za ugotovitev in uveljavitev zahtevkov zasebnega prava. Organizacijo sodišč ureja zakon o sodiščih, potek pravdnega postopka pa zakon o pravdnem postopku. Civilni pravdni postopek se vedno začne s tožnikovo vložitvijo tožbe pred pristojnim sodiščem. Subjekti civilnega pravdnega postopka so sodišče ter stranki – tožnik in toženec. Z vročitvijo tožbe tožencu nastopi visečnost pravde (litispendenca) in od tega trenutka naprej med istima strankama ne sme biti vložena nova tožba z istim zahtevkom. V tožbi tožnik postavi določen zahtevek, s katerim od sodišča zahteva, naj toženca obsodi na določeno dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev, naj preoblikuje določeno pravno razmerje ali pa naj le ugotovi obstoj oz. neobstoj določenega pravnega razmerja. Za odločitev o zahtevku mora sodišče ugotoviti dejansko stanje, uporabiti materialno pravo in nato izdati odločbo, s katero odloči o utemeljenosti tožnikovega zahtevka. V ta namen se pred sodiščem izvede glavna obravnava. Za ugotovitev pomembnih in med strankama spornih dejstev se izvedejo dokazi. Dokazi v civilnem pravdnem postopku so zaslišanje prič, izvedencev in strank, ogled ter listine. Temeljna načela pravdnega postopka so: razpravno načelo (sodišče pri odločitvi upošteva le tista dejstva, ki sta jih navedli stranki), načelo dispozitivnosti (postopek se začne po volji strank in sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov), načelo kontradiktornosti (stranki mora biti dana možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke in da aktivno sodeluje v postopku), načela javnosti, ustnosti, neposrednosti, proste presoje dokazov. V civilnem pravdnem postopku odloči sodišče praviloma s sodbo, stranki lahko skleneta tudi sodno poravnavo, tožnik tudi lahko tožbo umakne. Proti sodbi v civilnem pravdnem postopku lahko stranka zaradi nepravilne uporabe materialnega in procesnega prava ter nepravilno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja vloži pritožbo kot redno pravno sredstvo, o katerem odloča višje sodišče. Pod določenimi pogoji lahko zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ter nekaterih najhujših procesnih kršitev vloži tudi izredno pravno sredstvo revizijo, o kateri odloča vrhovno sodišče. Sodba, ki se ne more več spodbijati s pritožbo, postane pravnomočna ter so stranke nanjo vezane, o isti stvari se zato ne more začeti nov civilni pravdni postopek. Posebni civilni pravdni postopki so postopek v gospodarskih sporih, postopek za izdajo plačilnega naloga, postopek v družinskih in zakonskih sporih, postopek v sporih iz motenja posesti.
Dostopnost