hrvaška vinorodna območja in vina, vinogradniško pridelovalno območje se deli na dva rajona: celinski in primorski. Prvi je v sz. delu pod vplivom srednjeevropskega, na V že izrazitega panonskega podnebja. Rajon primorske Hrvaške od Istre do Dubrovnika je na območju sredozemskega oz. jadranskega podnebja. Raznovrstnost mikroklimatskih, talnih in drugih naravnih pogojev in zelo pisan sortiment vinske trte se kaže v pestri paleti kakovosti hrvaških vin: namizna (stolna), kakovostna (kvalitetna) in vrhunska (čuvena). Vinogradništvo ima dolgo tradicijo. Kulturo vzgoje vinske trte so na obalo Jadrana prinesli Grki, za njeno širjenje pa so poleg Keltov in Ilirov zaslužni predvsem Rimljani. Hrvati, ki so se tod naselili v 6. st., so vinogradniška znanja prevzeli in širili. Vinogradništvo je doživelo veliko vzponov in padcev. Najhuje je bilo v drugi polovici 19. st. z izbruhom bolezni (peronospora, oidij) in trtne uši (filoksera). Zdaj obsegajo vinogradniške površine 65.000 ha, na katerih pridelajo 3,240.000 dt grozdja. Kot sveže grozdje porabijo ok. 10 % pridelave, drugo grozdje daje ok. 2,000.000 hl vina. Vinski zakon (1977, novi 1995) in pravilniki predpisujejo rajonizacijo in sortiment priporočenih in dovoljenih sort za posamezne vinorodne okoliše (vinogorja). Bele sorte so zastopane z ok. 67 %.
Rajon primorske Hrvaškeobsega štiri podrajone in 51 vinogorij. Podrajoni so: 1. Istra in Hrvaško primorje, 2. s. Dalmacija, 3. Dalmatinska Zagora in 4. srednja in južna Dalmacija. Prevladujejo rdeče vinske sorte, med najpomembnejšimi avtohtonimi so: mali plavac, babić, blatina, od tujih pa merlot, cabernet sauvignon, cabernet franc, sauvignon, borgogna, grenache. Med belimi je veliko avtohtonih: bogdanuša, grk, kujundžuša, istrska malvazija, dubrovniška malvazija, maraština, pošip, vugava, žlahtina, žilavka. Rdeča vina so večinoma suha, močna, izrazite barve in z veliko alkohola, malo kisline in več tanina. Visoko kakovostni so zlasti primoštenski babić, plavac mali z Brača, Visa in postup s polotoka Pelješca. Med najboljša dalmatinska vina sodi dingač s Pelješca (Potomje), ki je zelo močno, večidel polsuho vino z zelo bogatim okusom. Svetlordeča vina – opoli so precej razširjena. Bela vina so prav tako večinoma suha, močna, bogata, z manj kisline in močnejšo barvo (rumeno). Med najboljše štejejo vina postup, grk in maraština s Korčule in vugava z Visa. Priljubljena so tudi izbrana sortna bela vina: malvazija iz Poreča, Buj in žlahtnina iz Vrbnika na Krku. Med posebnimi vini je znan prošek.
Rajon celinske Hrvaškesestavlja sedem podrajonov in 38 vinogorij. Podrajoni so: 1. Plešivica, 2. Zagorje in Međimurje, 3. Prigorje in Bilogora, 4. Moslavina, 5. Pokuplje, 6. Slavonija, 7. Podunavlje. Prevladujejo bele vinske sorte, ki jih večidel poznamo tudi v Sloveniji: graševina (laški rizling), lipovina, bjela kraljevina (imbrina), moslavac (šipon), muškat otonel, muškat bijeli (rumeni muškat), pinot bijeli, pinot sivi, rizling rajnski, rizvanac, silvanac zeleni, sauvignon, traminac (crveni i mirisavi), veltlinac. Vina so svetlorumene, zelenakasto rumene barve, prijetne kisline in prijetne sortne cvetice in arome. Poleg suhih vin je tudi v dobrih letih in na dobrih legah nekaj polsladkih vin poznih trgatev (kasna berba) in izborov (probirna berba). Rdečkasta (rose) in rdeča vina dajejo sorte: frankovka crna, hrvatica, kavčina, lovrijenac crveni (šentlovrenka), portugizac, pinot crni in druge. Vina so lepe žive barve, prijetne kisline, dobre pitnosti, nekoliko močnejša kakor naša vina iz Posavja. Med znane vinorodne kraje uvrščamo: Kutjevo, Voloder, Feričanci, Podravska Slatina, Erdut, Ilok, Djakovo, Kneževi vinogradi idr.
Dostopnost