Padova [pádova], mesto v Italiji, v Benečiji, glavno mesto province Padova (2142 km2, 845.000 preb.), ob reki Bacchiglione, 205.000 preb.; sedež škofije; univerza (ustanovljena 1222), tehnična visoka šola, številni znanstveni inštituti, botanični vrt, muzeji; kulturni spomeniki: bazilika sv. Antona (i. tudi Il Santo; 1232–1307 zasnovana kot grobnica sv. Antona Padovanskega), Palazzo della Ragione (12. st.), nekdanja avguštinska cerkev Eremitani (13. st.) s freskami A. Mantegne, kapela Madonna dell'Arena (1303–05) s freskami Giotta, cerkev sv. Justine (1501–32), spomenik Gattamelati, delo Donatella; industrija motornih vozil, strojna, tekstilna industrija, trgovina z vinom, oljem in žitom; vsakoletni vzorčni sejmi, imenovani fiera del santo. Jz. od Padove termalni kopališči Abano Terme in Montegrotto Terme z radioaktivnimi vrelci (do 87 °C).

Zgodovina: Padovo so ustanovili Rimljani kot Patavium, v poznem srednjem veku je bila središče za študij prava, 1406 pod Benetkami, 1797–1866 pod avstrijsko oblastjo, nato v kraljevini Italiji.

Sorodna gesla: Abano Terme | Anton Padovanski | Battaglia Terme | Benečija | deviški pas | Donatello | Gattamelata | Giotto | Mantegna, Andrea | Monselice


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek