turški jezik (osmanski jezik), sodi v vejo turških jezikov; govorijo ga v Mali Aziji in jv. Evropi; kot jezik turškega cesarstva se je širil prek turških meja od 14. st. Prek islamske veroizpovedi prevzel številne arabske in perzijske besede, ki jih skušajo zdaj spet izločiti. 1922 je Atatürk uveljavil jezik Istanbula kot knjižni jezik in nato 1928 uvedel latinico; nadomestila je arabsko pisavo.
Dostopnost