skrajna sila, stanje, v katerem je dopustno poseči na tujo stvar ali premoženje; 1. v civilnem pravu označitev za stisko. Neposredni povzročitelj ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči pri odvračanju škodne nevarnosti. Odškodnino mora nadomestiti tisti, ki je povzročil škodno nevarnost; 2. v kazenskem pravu odvračanje sočasne nezakrivljene nevarnosti, ki je ni mogoče odvrniti drugače, pri tem pa prizadejano zlo ni večje od zla, ki je grozilo. Tisti, ki odvrača nevarnost, stori dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja, vendar skrajna sila izključuje protipravnost in s tem tudi kaznivost dejanja. Če tisti, ki odvrača nevarnost, to povzroči sam iz malomarnosti ali če prekorači meje skrajne sile (prekoračena skrajna sila), stori kaznivo dejanje, vendar ga sme sodišče kaznovati mileje. Če prekorači meje skrajne sile v posebnih olajševalnih okoliščinah, se mu kazen lahko tudi odpusti.
Dostopnost