polna zaposlenost, polna izraba razpoložljive delovne sile in proizvajalnih sredstev. O polni zaposlenosti v narodnem gospodarstvu govorimo, kadar neprostovoljna nezaposlenost (podzaposlenost, brezposelnost), merjena s stopnjo nezaposlenosti, znaša le ok. 3–5 %. Kadar je število prostih delovnih mest večje od števila brezposelnih, je to presežna zaposlenost (nadzaposlenost). Ohranjanje oz. doseganje polne zaposlenosti je eden najpomembnejših ciljev gospodarske politike; k najpomembnejšim sredstvom za doseganje cilja polne zaposlenosti spadajo: 1. dohodkovna politika, ki se ravna po načelu storilnosti in za katero so odgovorni predvsem socialni partnerji; 2. socialna politika države, ki je prilagojena načelu storilnosti in ne sme ovirati mobilnosti proizvajalnega dejavnika dela; 3. ustrezna gospodarska in fiskalna politika, ki skrbita predvsem za zagotavljanje določene ravni agregatnega narodnogospodarskega povpraševanja in za spodbujanje ugodnih pogojev za razvoj agregatne ponudbe; odreči se morata konjunkturnopolitičnemu aktivizmu.

Sorodna gesla: monetarizem | nezaposlenost | presežna zaposlenost | razdelitvena politika


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek