kolonija [latinsko], 1. splošno:naselbina, ki jo je ustanovila večja skupina ljudi zunaj svoje domovine in v kateri so večinoma obdržali prvotni način življenja. Po nastanku, namenu in načinu gradnje razlikujemo: 1. vojaške kolonije, v antiki (Rim, Bizanc) vojaška območja med domačo in osvojenimi pokrajinami za obrambo pred morebitnimi napadi ter oskrbo aktivnih in nekdanjih vojakov, ki so pogosto postali kmetje v vojaški rezervi; v novejšem času večinoma vojaška oporišča (Gibraltar, Ciper, Bermudi) in vojaške meje znotraj federacij; 2. trgovske kolonije, naselbine, ki so nastale v tujih deželah na mestih, ugodnih za trgovino (Kartagina, Obala sužnjev v Afriki, Hongkong idr.); 3. gospodarske kolonije, matični deželi so služile kot dobaviteljice kmetijskih pridelkov in surovin ter kot tržišče za industrijske izdelke iz matične dežele. Večinoma so nastale na območjih, ki so bila manj primerna za bele priseljence. Pridelki iz kolonij, zlasti s tropskih območij, so prihajali večinoma s plantaž v lasti kolonizatorjev (pogosto monokulture, npr. kavčuk, kava); 4. kazenske kolonije, kraji ali območja, kamor so izgnali in tam nastanili kaznjence (črnomorska obala v rimski dobi, Sibirija, Avstralija); pogosto predhodniki 5. naselbinskih kolonij, večinoma v ugodnejših podnebnih razmerah nastale stalne naselbine pretežno kmečkih izseljencev iz prenaseljene matične dežele, ki so v kolonijah postali samostojni posestniki (starogrški koloniji v z. Sredozemlju, Kapska kolonija, Libija, Kanada). Priseljenci so spodrivali domačine z njihovih dednih ozemelj, pogosto so jih celo iztrebljali. Da bi obdržali nadrejen položaj, se niso mešali z domačim prebivalstvom (apartheid); 6. oblastne kolonije (dominion, protektorat): nastale so predvsem v gosto naseljenih deželah s staro kulturo. Prišleki so kolonialno oblast vzpostavili skupaj z vojaškimi in finančnimi oblastniki, postali so nosilci prometnega in industrijskega razvoja. Višji sloj domačega prebivalstva je obdržal zemljo in se vključil v upravo, zato je prišlo do tesne navezanosti na metropolo (Indija, Bližnji vzhod); 7. tujske kolonije, družabno in kulturno brez vsake prisile povezani pripadniki (tudi nekdanji) kakšnega naroda v tuji deželi, včasih celo združeni v lastne verske skupnosti in živeči v isti soseski. Kolonije so le redko obstajale dalj časa v čisti obliki. Počasi so se stapljale z okolico, spremenil se je tudi njihov pomen za matično deželo. Španske, portugalske, francoske, angleške in nizozemske kolonije v 16. in 17. st. v Severni in Južni Ameriki in tudi mlajše kolonije v Aziji in Afriki so bile po mednarodnem pravu sestavni del ozemlja kolonialne sile; priseljenci so ohranili prejšnje državljanstvo, domači prebivalci pa so bili drugorazredni državljani (kolonialni status). Kolonialna politika se je oblikovala različno, glede na način pridobitve kolonije (ali z vojaškim osvajanjem ali s pogodbami). Uprava kolonije je bila večinoma v rokah uradniškega kadra z guvernerjem na čelu, ki je bil podrejen ministrstvu za kolonije v matični deželi. Izvajanje oblasti je bilo ali neposredno, tj. z nastavitvijo evropskih uradnikov na vseh ravneh uprave, ali posredno prek uradnika, ki se je imenoval svetovalec ali rezident in je skupaj z domačimi oblastniki skrbel za interese matične države. Osvobajanje kolonij je zato potekalo razl. Večina starejših kolonij v Ameriki, kjer je nasilno zdesetkano domače prebivalstvo večinoma prevzelo kulturo osvajalcev, si je priborila neodvisnost z vstajami na prehodu 18./19. st. (ZDA, južnoameriške republike). V Aziji, Afriki in Srednji Ameriki je dekolonizacijo po drugi svetovni vojni spodbudilo predvsem naraščanje narodne zavesti domačega prebivalstva (osvobodilna gibanja). Mnoge kolonije so dosegle neodvisnost nepripravljene in so obdržale tesne stike z nekdanjimi kolonialnimi silami (Britanska skupnost narodov, Francoska skupnost); te jim še zdaj pomagajo pri notranjih sporih (rasni problemi, plemenski spopadi) in pri družbenem ter gospodarskem razvoju.
Sorodna gesla: bičkarji | drevesasta kolonija | spužve3. kmetijstvo:vrtne kolonije, večja, ponavadi ograjena mestna zemljišča, z majhnimi pridelovalnimi in okrasnimi vrtovi in bivalnimi utami. Izvorno kot reakcija na tesno zazidavo mest med industrializacijo.
Dostopnost