• Išči po:
Senegal (uradno ime République du Sénégal, Republika Senegal), država v z. Afriki, ob Atlantski obali, obkroža državo Gambijo.

časovni pas zahodnoevropski čas (srednjeevropski čas – 1 ura)
površina 196.722 km2, S–J 500 km, V–Z 650 km
prebivalstvo 9,3 mln., 47 preb./km2, letna rast 2,8 %, življenjska doba 50 let
glavno mesto Dakar, 2,4 mln. preb.; na južni strani Zelenega rta, zahodne konice afriške celine
upravna razdelitev 10 regij; vodijo jih guvernerji
članstvo v organizacijah OZN (od 1960), AU, CEDEAO, UMOA, AKP, OIC
uradni jezik francoski; sporazumevalni jeziki so različni sudanski jeziki, najpomembnejši je volofski
denarna enota frank CFA/BCEAO (oznaka XOF)


Naravne razmere
Na S in V je meja med Senegalom ter Mavretanijo in Malijem reka Senegal in njen pritok Falémé; j. sosedi sta Gvineja in Gvineja Bissau. V ozkem pasu ob reki Gambija se 300 km v notranjost države zajeda republika Gambija. Večino države pokriva peščena in ilovnata ravnina, ki tudi daleč v notranjosti ne preseže 50 m nad morjem, le na skrajnem JV segajo v državo obronki gvinejskega hribovja Fouta Djalon (500 m nad morjem). Ok. 500 km dolga atlantska obala je peščena in na J delno zamočvirjena. Strmo obalo na polotoku Zeleni rt sestavljajo vulkanske kamnine. Severni del dežele pripada sahelu; tam je suho tropsko podnebje še izrazitejše, pogoste so suše. Deževna doba traja od konca julija do oktobra, na J od aprila do novembra. Letna količina padavin se znižuje od 1000 do 1500 mm na J na 300 mm na S in občutno niha. V sušnem obdobju piha iz Sahare harmatan (vroč in peščen saharski veter). Povprečne letne temperature so med 24 °C (ob obali) in 27 °C (v notranjosti); temperaturna nihanja so velika. Najbolj razširjena je savana z redkimi drevesi (kruhovec), na J prevladuje tropski gozd, na S pa puščavska stepa. Južni del obale pokrivajo mangrove.

Prebivalstvo
Večino prebivalcev sestavljajo sudanska ljudstva, predvsem Volofi, Sereri, Dioli, Tukulorji, Mandinki, Sarakoli (Soninki) in nomadska ali napol nomadska ljudstva (Fulani in Mavri), nekaj je tujcev (Libijci, Sirci in Evropejci). Med pretežno črnskim prebivalstvom na J in arabskim in berberskim prebivalstvom s. sosede Mavretanije so nenehne napetosti, občasno pa prerastejo v nemire. Senegal je gosto poseljen; najgosteje so naseljeni Zeleni rt z aglomeracijo Dakar in bližnja območja ob obali. Redko poseljen je v. del države. Precej prebivalcev živi v mestih (41 %). Večina prebivalcev je pripadnikov muslimanske veroizpovedi (suniti, 94 %), 5 % je katoličanov, drugi so pripadniki naravnih verstev. Šolski sistem je slabo razvit (delež nepismenih je 60 %). Šolanje je obvezno za otroke med 6. in 12. letom starosti, osnovno šolanje konča le polovica otrok. Dve univerzi, Dakar (ustanovljena 1957) in v bližini Saint-Louis (1984).

Državna ureditev
V ustavi iz 2001 (večkrat spremenjena) je bil Senegal opredeljen kot predsedniška republika. Predsednik države je obenem tudi predsednik vlade in vrhovni poveljnik oboroženih sil. Izvoljen je na neposrednih volitvah, in sicer za pet let (do 2001 za sedem). 1991 so znova uvedli položaj predsednika vlade (odpravljen 1983). Zakonodajni organ je skupščina 120 poslancev (izvoljenih za pet let). 1976 je bil spet uveden večstrankarski sistem. Zakonodaja in sodstvo sta urejena po francoskem zgledu; vrhovno sodišče je v Dakarju. Služenje vojaščine je selektivno.

Gospodarstvo
Najpomembnejša gospodarska veja je kmetijstvo; zaposluje tri četrtine prebivalcev. Modernizirano kmetijstvo je zelo omejeno zaradi slabe kakovosti prsti in sušnega podnebja. Na ok. 40 % kmetijskih površin pridelujejo arašide; ti so že desetletja najpomembnejši kmetijski pridelek. Da bi omejili odvisnost od arašidov, že nekaj časa pospešeno uvajajo pridelavo bombaža, sladkornega trsta, zelenjave in čičerike. Prevladujejo manjše kmetije s pridelavo prosa, koruze, riža, manioka in stročnic; potreben je dodaten uvoz živil (predvsem riža). Z živinorejo (govedo, ovce, koze) se ukvarjajo Fulani in Mavri na S na savanskih območjih (nomadski način). Osnova za morski ribolov so bogata ribolovna območja ob obali (sardine, košarji, tuni); ribe so poleg arašidov najpomembnejše izvozno blago. Izvažajo še fosfate (kalcijevi in aluminijevi fosfati). V obalnem šelfu so tudi nahajališča železove rude (na V) in nafte. Industrija je razvita na območju Dakarja; obsega živilsko, predelovalno (arašidi, ribe, sladkorni trst), tekstilno (bombaž) in kemijsko industrijo (predelava nafte); pridobivanje umetnih gnojil in pesticidov; cementarne in montaža vozil.
Cestno omrežje je dobro razvito na Z, na V pa je le nekaj cest. Pomembnejše železniške proge vodijo iz Dakarja proti Saint-Louisu in skozi notranjost dežele do Bamaka (Mali). V glavnem mestu je eno največjih pristanišč z. Afrike in mednarodno letališče (Dakar-Yoff). Od 70. let je pomembna gospodarska veja turizem.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 4,4 mlr. USD, 470 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 19 %, industrija 21 %, storitvene dejavnosti 60 %
uvoz (2001) 1,3 mlr. USD
izvoz (2001) 1 mlr. USD
zadolženost v tujini (2002, ocena) 3,1 mlr. USD


Zgodovina
Sredi 15. st. so območje zdajšnjega Senegala zasedli Portugalci; v 17. st. so jim sledili Francozi in Britanci. 1904 je postal del Francoske Zahodne Afrike, od 1958 avtonomna republika v Francoski skupnosti, od 1959/60 skupaj z Malijem (prej Francoski Sudan) v Federaciji Mali. 20.8.1960 neodvisen. Prvi predsednik države je postal L. S. Senghor (1960–80), od 1981 je predsednik A. Diouf. 1982–89 je obstajala skupnost držav Senegambija. Predsednik Diouf je sicer sledil liberalni usmeritvi svojega predhodnika; tako je uvedel večstrankarski sistem, vendar pa je hkrati okrepil položaj svoje stranke in odpravil mesto predsednika vlade; ponovno je bil izvoljen 1993. Na začetku 1994 veliki nemiri zaradi zvišanja cen. Marca 2000 je vodja opozicije Abdulaye Wade zmagal na predsedniških volitvah, opozicija je Socialistično stranko premagala tudi na parlamentarnih volitvah marca 2001. Občasane spopade z uporniki v pokrajini Casamance (najhujši 1993) je istega meseca končal mirovni sporazum.

Sorodna gesla: Casamance | Dakar | Diouf, Abdou | Francoska skupnost | Francoska Zahodna Afrika | Gambija | Mali | Senegambija | Senghor, Léopold Sédar | Sudan | Volofi | zahodna Afrika


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek