računalniška igra, vrsta računalniškega programa; namenjen je zabavi, učenju, razvijanju hitrosti odziva, v nekaterih primerih pa tudi simulaciji razvojnih teorij (npr. kaosa). Program simulira navidezno stanje sistema in ga prikazuje na zaslonu. Igralec (ali skupina igralcev) s pritiskanjem na tipke tipkovnice ali premikanjem igralne palice uravnava dogajanje; ob vsaki igralčevi akciji se stanje programa spremeni. Zaradi velikega števila naključnih dogodkov in igralčevih odzivov se zdi število možnosti sodobnih iger neomejeno. Nekatere računalniške igre lahko igramo na večjih (univerzalnih) računalnikih, druge pa na žepnih napravicah (z nekaj tipkami, zaslonom in zvočnikom) ter mobilnih telefonih; te vsebujejo eno samo igrico (elektronske igre). Igralec lahko izbira stopnjo zahtevnosti in hitrost igre. Vmesna stanja si lahko shrani; ob teh se uči oz. analizira napake. Iz računalniških iger so razvili razl. simulatorje, npr. letenja, vožnje.
Dostopnost