gigantizem [grško], 1. medicina:velikanstvo; bolezen zaradi čezmernega izločanja rastnega hormona hipofize, ki prizadene otroke; otrok nenormalno hitro raste, tako da že v desetem letu starosti doseže telesno višino 190 cm ali več. Povečano izločanje rastnega hormona v odrasli dobi povzroča akromegalijo.
Sorodna gesla: akromegalija | rastni hormoni2. biologija:nastanek orjaških oblik rastlin in živali (npr. mamutovec, evkalipt, sinji kit, orjaški jelen); vzrok so posebne, ne vselej ugodne življenjske razmere. Pri sesalcih in ptičih se razvijejo orjaki v življenjskih prostorih, ki zagotavljajo hrano, zelo bogato z minerali. Pri plazilcih je gigantizem najpogostejši na oceanskih otokih (otoški gigantizem), saj zaradi ostre meje med deževno in sušno dobo po več mesecev ni zelenih rastlin. Orjaške oblike zaradi posebne presnove večino sprejete hrane porabijo za rast, poleg tega lahko zelo dolgo stradajo, pogosto po več mesecev. Orjaške želve slonače z Galapaških in Sejšelskih otokov preživijo neugodne dobe (pomanjkanje hrane in vode) zaradi svoje velikosti in vzdržljivosti.
Dostopnost