krom (latinsko chromium), simbol Cr, največkrat tri- ali šestvalentni kemijski element, vrstno število 24, atomska masa 51,996. Krom je srebrno svetleča, trda kovina, Mohsova trdota 5,5, gostota 7,2 g/cm3, tališče 1875 °C, vrelišče 2672 °C. 1797 ga je odkril Vauquelin. Krom je v naravi v obliki kromita, FeCr2O4, in tudi kot krokoit, PbCrO4, v Južni Afriki, Zimbabveju, Turčiji, Rusiji in na Filipinih. Pri razklopu z ogljem v električni peči nastane zlitina z železom (ferokrom). V tej obliki ga dodajajo jeklu, za pripravo trdih, deloma tudi nerjavnih, specialnih jekel. Druge kovine po predhodnem nikljanju z elektrolitskim postopkom prevlečejo s kromovo plastjo (kromanje), kar je zaščita pred korozijo. Spojine: zelo trd kromov(III) oksid, Cr2O3, tvori termično obstojno barvo (kromoksidno zelena), v predelani obliki je tudi v polirnih pastah. Kromov(III) hidroksid, Cr2O3 · n H2O, je veronsko zelena. Iz kromove(VI) kisline dobljeni kromati(VI) – kalijev in natrijev kromat(VI) – so lužila za volno. Pri nakisanju prehajajo v dikromate(VI). Kromov galun, KCr(SO4)2 · 12H2O, se uporablja za luženje in tiskanje katuna, kot trdilo za filmsko želatino, za strojenje usnja (kromovo usnje) za čevlje in jermene.
Dostopnost