dioda [grško], električna komponenta z dvema elektrodama za zapiranje ali usmerjanje tokov. Steklena dioda je elektronka z dvema elektrodama; ker lahko teče elektronski tok skozi vakuum samo od vroče katode do pozitivne anode, se pojavi usmerniški efekt (ventilski učinek), če se obe elektrodi priključita na izmenično napetost. Zaporni učinek je pri negativni polariteti anode (zaporna smer) popoln. Steklene diode so nekdaj uporabljali skoraj izključno za usmerjanje pri demodulaciji (modulacija) v radijskih sprejemnikih in so jih zdaj skoraj v celoti nadomestile polprevodniške diode (kristalne diode). Pri polprevodniški ploskovni (planarni) diodi pride do usmerjanja v mejni plasti pn-prehoda v polprevodnem materialu (polprevodnik), dioda prepušča tok samo tedaj, ko je p-območje pozitivno. Pri polprevodniških točkastih diodah povzroči prehod toka n-dopirani polprevodnik v smeri postavljene žične konice. Polprevodniške diode kažejo v zaporni smeri še majhen preostali tok; uporaba za demodulacijo, kot usmerniki za krmilne napetosti in za majhne moči, za izdelavo logičnih vezij v računalnikih. Pomembno vlogo imajo zdaj luminiscenčne diode (svetleče diode, LED), izdelane iz nekaterih materialov (galijev arzenid, GaAs; galijev fosfid, GaP; galijev arzenfosfid, GaAsP), ki na območju prepustnosti izžarevajo svetlobo in ki jih je zdaj mogoče izdelovati že v mnogih barvnih tonih. Druge pomembne vrste diod so: tunelska dioda, Zenerjeva dioda, Schottkyjeva dioda, kapacitivna dioda, povratna dioda.
Dostopnost