Wales ([vêjls], valižansko Cymru), polotok na JZ Velike Britanije, med Bristolskim in Liverpoolskim zalivom, skupaj z otokom Anglesey 20.800 km2, 2,8 mln. preb. Hribovit polotok (Snowdon, 1085 m) s številnimi visokimi planotami je nastal v obdobju kaledonskega gubanja (Kaledonija); na JV so predvsem stari, rdeči peščenci, na J prekriti s karbonskimi usedlinami. Veliko padavin, na visokih planotah resave in barja, gozdov skoraj ni. Prebivalci so povečini Kelti (Valižani), ok. 25 % jih še govori valižanski jezik. V osrednjem Walesu je gostota naselitve 135 preb./km2, na južni in severni obali je naseljenost precej gostejša, nasploh pa je Wales redko poseljena dežela. V bližini obale na J ležišča črnega premoga (pomembna za razvoj industrije); železovo rudo zdaj uvažajo. Najpomembnejša mesta in industrijska središča so Swansea, Cardiff, Newport in Rhondda. Na V poljedelstvo (vse bolj ga opuščajo), na visokih planotah ovčereja; ob s. obali letoviški kraji, v hriboviti notranjosti turizem (narodni parki).
Zgodovina: 1.–5. st. so bili tamkajšnji keltski Kimri pod rimsko oblastjo. V 5. st. so se Kelti naseljevali tudi v pokrajini Midlands, a so jih Anglosasi pregnali nazaj v njihov gričevnat svet; nikoli si jih niso podredili. Krščanstvo so v 6. st. prinesli Irci. Normani so 1066 med svojim prodiranjem osvojili tudi del Walesa. 1171 je večina valižanskih kraljev priznala angleško oblast (začetek angleškega osvajanja). 1282/83 si je Edvard I. podredil celotni Wales in zapustil svojemu najstarejšemu sinu Edvardu (II.), rojenemu na gradu Caernarvon, naziv waleški princ (Prince of Wales); odtlej je to naziv vsakokratnega britanskega prestolonaslednika. Med vladavino Tudorjev, sicer valižanskega rodu (1536–42), je bil Wales priključen Angliji. Septembra 1997 na pobudo britanskega premiera T. Blaira v Walesu referendum, na katerem so se prebivalci odločili za samostojno valižansko skupščino (za je glasovalo 50,3 % volivcev); zakon o posebni skupščini Walesa je bil sprejet 1999.
Dostopnost