valdežani, versko reformno gibanje v srednjem veku; ustanovil P. Waldes, ki se je 1176 odločil za načelo uboštva; 1184 izobčen. – Valdežani so se opirali na pridigo na gori in Jezusove besede, ko je poslal učence oznanjati evangelij, laiki so pridigali v ljudskem jeziku, živeli so v apostolskem uboštvu, odklanjali prisego, vojaško službo, katoliško hierarhijo, nauk o odpustkih in vicah, maše zadušnice, čaščenje Marije in svetnikov. Kljub preganjanjem in razkolom so bili valdežani zelo razširjeni še v poznem srednjem veku. V 16. st. so se delno priključili švicarski reformaciji. Verska svoboda v Piemontu (1848) je omogočila ustanovitev italijanske Evangelijske valdežanske Cerkve s hčerinskimi skupnostmi v Južni Ameriki. 1979 so se z metodisti združili v Združeno valdežansko in metodistično Cerkev Italije, ki je članica Svetovnega sveta Cerkva. V Rimu je od 1922 teološka fakulteta.

Sorodna gesla: božji prijatelji | češki bratje | gibanje za uboštvo | humiliati | Italija | križarske vojne | leuenberška konkordija | Waldes, Petrus


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek