rima (polni stik), povezava med verzi, ki temelji na ujemanju glasov; v splošnem se pod pojmom rime razume le t. i. končna rima, ujemanje glasov na koncu verza od zadnjega naglašenega samoglasnika (ali dvoglasnika) naprej. Rima znotraj enega verza je notranja rima, med dvema zaporednima besedama pa udarna rima. Enozložno rimo (raj-gaj) imenujemo moška rima, dvozložno (lonec-konec) ženska rima. Če se ujemata tudi soglasnika pred zadnjim naglašenim samoglasnikom, govorimo o bogati rimi ali rime riche. Poleg tega razlikujemo čisto (móst-kóst) ter nečisto rimo (nôrec-vzórec). Glede na lego rime znotraj kitice ločimo: 1. rimano dvojico (shema aa bb), 2. prestopno rimo (abab), 3. oklepajočo rimo (abba), 4. povratno rimo (aabccb). Antična in germanska književnost nista poznali rime; pojavila se je šele v judovskih molitvenih obrazcih v 1. st. n. š., od tam je prodrla v srednjeveško krščansko himniko in je od 9. st. naprej enakovredna aliteraciji.
Dostopnost