sodna psihologija, veja aplikativne psihologije; naloga sodne psihologije je preiskovanje in izvedeniško presojanje poslovne sposobnosti in kazenske odgovornosti posameznika (poleg sodne psihiatrije) ter verodostojnosti izjav prič na področju sodne prakse, posebej v kazenskem postopku; pri tem uporabljajo številne psihodiagnostične postopke (test, diagnoza). K sodni psihologiji sodi tudi psihološka dejavnost v zvezi z izvajanjem kazni, posebno psihoterapevtsko varstvo zapornikov in ukrepi za preprečevanje povratništva (resocializacija). V širšem pomenu je sodna psihologija identična s psihologijo kriminala.