historično slikarstvo (zgodovinsko slikarstvo), slikarsko upodabljanje zgodovinskih dogodkov in tudi mitoloških oz. svetopisemskih tem. Avtentično zgodovinsko sliko je poznala že antika (npr. Aleksandrov mozaik v Pompejih), dolgo tradicijo ima zlasti upodabljanje bitk (A. Altdorfer, D. Velázquez). Poseben razvoj je sledil v Franciji v dobi Napoleona I. (J.-L. David), v Nemčiji v 19. st. (P. von Cornelius, K. T. von Piloty, A. Rethel, A. von Menzel idr. do A. von Wernerja), v Rusiji (V. V. Vereščagin, I. J. Repin), na Poljskem J. Matejko. Kot slika dogodka je lahko, tako kot v bolj simbolično alegoričnih slikah, namenjen poučni ponazoritvi dogodkov, ki niso predstavljeni povsem zgodovinsko natančno.