benediktinci (Ordo Sancti Benedicti, kratica OSB), pripadniki katoliškega reda, ki ga je 529 ustanovil Benedikt iz Nursije; prva naselbina: Montecassino. Red benediktincev je bil najpomembnejši red srednjega veka. Zelo dejavni so bili v misijonstvu in imeli velik vpliv na kulturni razvoj Evrope. Pomembni benediktinci so bili mdr. Beda Venerabilis (Beda), Alkuin in Hrabanus Maurus. Benediktinski samostani so bili žarišča verskih gibanj prenove v srednjem veku (Cluny). Prej neodvisni samostani so se šele od 14. st. združevali v t. i. kongregacije. Po obdobju propadanja se je v 19. st. začela obnova benediktinskega reda. Danes je eden najvplivnejših redov katoliške Cerkve. Gojijo liturgijo in znanost. Po 8. st. ustanovljeni tudi številni samostani benediktink. Na slovenskih tleh so bili benediktinci v Gornjem Gradu (do 1473), Osojah, Podkloštru (samostan razpustil Jožef II.) in Šentpavlu. Danes imajo benediktinci v Sloveniji svoj priorat v Svetem Križu nad Mariborom.

Sorodna gesla: Alkuin | Beda | benediktinec | Benedikt iz Nursije | Cluny | Hrabanus Maurus | irskoškotska Cerkev | liturgija | mehitaristi | Montecassino | ora et labora | samostan | škapulir


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek