sublimacija [latinsko], 1. fizika:fazni prehod, pri katerem snov neposredno preide iz trdnega v plinasto agregatno stanje. Pri tem se porabi sublimacijska toplota, ki je enaka vsoti talilne in izparilne toplote. Sublimacijo pri sobni temperaturi opazimo npr. pri snegu, jodu in prašku proti moljem. V laboratoriju s sublimacijo ločujejo in čistijo analitične snovi.
Sorodna gesla: agregatno stanje | kinoni | kristal | ledena megla | slana | sublimat2. filozofija:v Freudovi psihoanalizi izraz za proces, pri katerem človekove dejavnosti (umetniške, intelektualne) določa seksualna energija, četudi niso neposredno povezane s seksualnostjo. Pri sublimaciji se spolni nagon spremeni v neseksualno, družbeno ovrednoteno dejavnost.
Dostopnost