• Išči po:
Kostarika (špansko, ‘bogata obala’; uradno ime República de Costa Rica, Republika Kostarika), država v Srednji Ameriki, med Panamo in Nikaragvo.

časovni pas srednjeevropski čas – 7 ur
površina 51.100 km2, SZ–JV 500 km
prebivalstvo 3,6 mln., 70 preb./km2, letna rast 2,5 %, življenjska doba 76 let
glavno mesto San José, 310.000 preb., 1165 m nad morjem, na planoti Meseta Central ob vznožju Srednje Kordiljere
upravna razdelitev 7 provinc, ki jih vodijo guvernerji, te imenuje predsednik republike
članstvo v organizacijah OZN (od 1945), OAS, ODECA, MCCA, SELA
uradni jezik španski; pogovorni jezik tudi angleščina
denarna enota kolon (oznaka CRC)


Naravne razmere
Kostarika je v jv. delu ozkega srednjeameriškega kopenskega mostu, tam širokega le še ok. 150 km, med Tihim oceanom na Z in Atlantskim oceanom (Karibskim morjem) na V. Hrbtenica države so Kordiljere, ki se vlečejo od SZ proti JV: ob meji z Nikaragvo Cordillera de Guanacaste, ki se proti V nadaljuje v Srednjo Kordiljero (Cordillera Central); v obeh pogorjih so številni delujoči ognjeniki: Volcán Irazú, Volcán Poás, Volcán Rincón de la Vieja, Volcán Arenal. Jedro Kostarike je obsežno podolje Meseta Central (tudi Valle Central, 1100–1500 m nad morjem), ki poteka prečno na gorske hrbte. Južno od podolja je Cordillera de Talamanca, v kateri se dviga Cerro Chirripó (3982 m), najvišji vrh v državi. Kostarika ima skupno ok. 1800 km obal. Tihooceanska je razčlenjena v dva izrazita polotoka, Penísula de Nicoya in Penísula de Osa; nad ozko obalno ravnino se površje strmo dviga proti notranjosti. Lagunasta karibska obala je le malo razčlenjena, obalna ravnina je v s. delu široka več kot 100 km. Obalna območja imajo vroče in vlažno tropsko podnebje s povprečno temperaturo 25–27 °C na leto. Pod vplivom sv. pasatov dobiva karibska obala veliko dežja vse leto (3000–4000 mm), na tihooceanski strani se menjavata sušno in deževno obdobje (2000–2500 mm dežja). Na osrednji planoti okrog San Joséja, obdani z gorami, je podnebje zmernejše: povprečna temperatura je ok. 20 °C, letna količina padavin do 2000 mm. V ravnini na karibski obali in v razmeroma dobro namočenem j. delu tihooceanske obale raste do 600–700 m nad morjem tropski deževni gozd, ki z višino prehaja v gorski gozd; v s. delih tihooceanske obale in na obeh polotokih so sušni gozdovi, deloma savane. Na obalah prevladujejo dolge peščene plaže, na karibski strani ponekod mangrovska močvirja. Šestino površine zavzemajo narodni parki, med njimi tudi neposeljen Kokosov otok (Isla del Coco) v Tihem oceanu, ok. 500 km jz. od Kostarike, z raznovrstnimi endemičnimi oblikami življenja.

Prebivalstvo
Kostarika je edina srednjeameriška država z večinskim belskim prebivalstvom (več kot 80 %), večinoma španskega rodu. Drugo so mestici (7 %), črnci in mulati, Azijci in ok. 3000 potomcev prvotnih indijanskih prebivalcev. V Kostariki živi še ok. 250.000 tujcev, predvsem beguncev s kriznih območij v Nikaragvi in Salvadorju. Glavno poselitveno območje je osrednja planota, kjer živi na manj kot 20 % površine več kot polovica vsega prebivalstva, večinoma belci in mestici. Črnci, ki govorijo večinoma angleščino oz. kreolsko angleščino, živijo predvsem v nižavju na karibski obali, Indijanci pa na odmaknjenih gozdnatih območjih. Več kot 90 % prebivalcev je katoliške vere, ki je tudi uradna, drugo so protestanti in judje. V primerjavi z drugimi srednjeameriškimi državami je izobrazbena raven Kostaričanov zelo visoka, šolstvo dobro urejeno (obvezno šolo so uvedli že 1869), nepismenih je samo 6 % prebivalcev. Imajo devet visokih šol, od tega štiri univerze (najstarejša je v San Joséju, ustanovljena 1843).

Državna ureditev
Po ustavi iz 1949 je Kostarika predsedniška republika; velja za najbolj stabilno demokratično državo v Srednji Ameriki; nima lastne vojske, z ustavo je določena tudi politična nevtralnost. Predsednika republike, ki je hkrati vodja države in predsednik vlade, izbirajo na neposrednih volitvah za štiri leta (dvakrat zapored ne more biti izvoljen). Najvišji zakonodajni organ je enodomni parlament s 57 poslanci, ki jih volijo za štiri leta. Pravosodje je urejeno po španskem in francoskem zgledu. Najvišja sodna oblast je vrhovno sodišče v San Joséju.

Gospodarstvo
Kostarika je kmetijska država, ki ima v primerjavi z drugimi srednjeameriškimi državami razmeroma visoko življenjsko raven. Veliko zadolženost v tujini skušajo zmanjšati s strogo varčevalno politiko. Obdelovalne površine zavzemajo 40 % države. Kmetijstvo je usmerjeno v pridelovanje kave in banan, in je zato močno odvisno od razmer na svetovnem trgu. Zelo dobri podnebni pogoji za gojenje kave so na osrednji planoti, nasadi banan, ki so večinoma v lasti ameriških družb, so predvsem na tihooceanski obali. Kmetje pridelujejo še kakav, sladkorni trst, koruzo, riž, sirek, fižol, krompir, ananas, tobak, bombaž in sisal. Narašča pomen živinoreje (posebej govedoreje), ribištvo je drugotnega pomena. Gozdno bogastvo uničujeta roparsko izkoriščanje gozdov in selektivna sečnja plemenitih vrst lesa; v zadnjih letih izvajajo program pogozdovanja. Čeprav imajo več rudnih nahajališč (mdr. boksit, baker, cink, svinec, mangan), kopljejo samo zlato in srebro ter pridobivajo morsko sol. Glavni energetski vir so reke, del električne energije tudi izvažajo. Industrija večinoma predeluje kmetijske pridelke. Proizvodnja blaga za splošno porabo je še precej pomanjkljiva. Poleg živilske, tekstilne, obutvene in pohištvene industrije imajo še tovarne za montažo avtomobilov in elektrotehničnih izdelkov ter tovarne kemijskih izdelkov, cementa, kovinskih izdelkov in strojev. Z davčnimi olajšavami in investicijskimi spodbudami skušajo pritegniti v državo več tujega kapitala. Kostarika izvaža skoraj samo kmetijske pridelke, predvsem kavo, banane, sladkor, kakav in goveje meso. Urejeno prometno omrežje s stalno prevoznimi cestami je samo na osrednji planoti, prek katere poteka tudi medcelinska panameriška cesta. Najpomembnejša železniška proga povezuje pristanišče Limón na karibski obali, San José in Puntarenas, najpomembnejše pristanišče ob Tihem oceanu. V bližini glavnega mesta je mednarodno letališče. Turizem je v zadnjih letih postal pomemben vir deviznih dohodkov, Kostarika se usmerja predvsem v t. i. ekoturizem. V zadnjih letih veliko tujih vlaganj v gospodarstvo.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 14,6 mlr. USD, 4070 USD na prebivalca
delež po panogah (2000) kmetijstvo 11 %, industrija 37 %, storitvene dejavnosti 52 %
uvoz (2001) 6,5 mlr. USD
izvoz (2001) 5 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 4,6 mlr. USD


Zgodovina
1502 jo je odkril Kolumb in ji dal tudi ime; osvajanje se je začelo sredi 16. st.; pozneje del generalnega kapitanata Gvatemala. 1823–38 del Združenih provinc Srednje Amerike; od 1838 neodvisna republika. Pozneje je vse bolj prihajala pod politični in gospodarski vpliv ZDA. 1948/49 državljanska vojna zaradi volilnih goljufij. Pod predsednikom Joséjem Figueresom Ferrerjem (1952–58, 1970–74) se je vključila v socialni in gospodarski razvoj zahodnih industrijskih držav. V začetku 80. let napetost na meji z Nikaragvo zaradi delovanja »kontrašev« na mejnih območjih. 1986–90 je vladal predsednik O. Arias Sánchez, ki si je prizadeval za mirno reševanje sporov v Srednji Ameriki. 1990 so za predsednika izvolili krščanskega demokrata R. A. Calderón Fournierja. Zaradi visokega državnega primanjkljaja ni izpolnil svojih predvolilnih obljub v zvezi s socialnim področjem. Pod pritiskom IMF je uvedel program varčevanja; zvišal je cene in davke. 1992 se je kriza zaradi padca cen kave še zaostrila. Na volitvah 1994 je postal predsednik socialdemokrat J. M. Figueras Olsen, 1998 pa so spet zmagali krščanski demokrati in za predsednika je bil izvoljen Miguel Ángel Rodriguez Echeverría. Aprila 2002 (volitve 2000 so razveljavili) ga je zamenjal njegov strankarski kolega Abel Pacheco de la Espriella.

Sorodna gesla: Arias Sánchez, Oscar | Calderón Fournier, Rafael Angel | Figueres Olsen, José María | Kokosov otok | panameriška cesta | San José


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek