pust [latinsko, ‘pustiti meso’], karneval, praznik s poganskimi koreninami (kult prednikov), praznovanje slovesa zime in prihoda pomladi, čaranje plodnosti. Po krščanskem izročilu pomeni začetek 40-dnevnega posta med pepelnico in veliko nočjo; v slovenski folklori slamnatega Pusta na pustni torek ali pepelnično sredo (po pustnem torku) po sodbi tudi usmrtijo in pokopljejo. Z obhodi pustnih mask (šem, maškar) je zdaj predvsem družabno zabavno praznovanje, ki mestoma (karnevalski sprevodi mask, ki smešijo, kritizirajo aktualne osebnosti in dogodke) nosi kritičen naboj v upodabljanju sprevrnjenega sveta in razmerij med ljudmi (vse je dovoljeno, v družbi priznane vloge so zamenjane). Predkrščanski, srednjeveški in sodobni karnevali imajo nekaj skupnih potez: praznujejo smrt zime in novo rojstvo pomladi, po drugi strani pa dovoljujejo parodijo in omogočajo začasno odpoved družbenim in verskim sponam (norčavost) in začasno odpravo spolnih in družbenih tabujev. Današnje oblike pustovanja na Slovenskem so mešanica tradicionalnih (koranti na Ptujskem polju, dobrepoljske mačkare, cerkniški lavfarji, brkinski škoromati; pustne živali; simbolično oranje, vlačenje ploha; hrupnost, tepež; obdarovanje našemljencev itd.) in sodobnih oblik. Sprevodi po mestih so znani v katoliški Evropi od poznega srednjega veka: karnevalska tradicija je najmočneje ohranjena v Italiji (karneval v Benetkah), Franciji (karneval v Nici), Belgiji, Nemčiji; na ameriški celini največja karnevala v New Orleansu in Riu de Janeiru.
Dostopnost