1. Zanzibar, otok (1660 km2) v Indijskem oceanu pred vzhodnoafriško obalo, sestavni del republike Tanzanije; skupaj s sosednjim otokom Pemba 2644 km2, 621.000 preb., glavno mesto Zanzibar; dokaj raven, iz koralnega apnenca zgrajen otok, je predvsem v z. delu, kjer so glinaste prsti, zelo rodoviten; podnebje je tropsko z obilnimi padavinami. Prebivalci: 75 % Bantujcev, ki so jih naselili iz notranjosti današnje Tanzanije, in mulatov, preostanek Arabci, Iranci in Indijci, nekaj tudi Evropejcev. Osrednja vera je islamska. Uradni jezik svahilski, izobraževalni in trgovski jezik angleški. Za kmetijstvo je uporabna skoraj polovica površja; najpomembnejše je pridelovanje nageljnovih žbic (80 % jih izvozijo), pomembne dejavnosti so tudi gojenje kokosovih palm, pridelovanje vanilije in cimeta, živinoreja in ribolov. Tradicionalne so tudi trgovina s slonovo kostjo, rezbarjenje v ebenovini, filigranstvo.
Zgodovina: od 10. st. je bil otok arabski, 1503 so ga osvojili Portugalci, 1730 ponovno arabski; oblast nad njim je imel maskatski sultan. 1861 samostojen sultanat. Svoj vpliv je razširil v notranjost Afrike prav do reke Kongo. 1885–1890 pod skrbništvom Nemčije, a ga je skupaj z ozemlji v Keniji in Ugandi zamenjala z Veliko Britanijo za frizijski otok Helgoland (helgolandsko-zanzibarska pogodba). Do 1863 britanski protektorat, 9.12.1863 postal neodvisen. Januarja 1864 so sultana vrgli z oblasti in oklicali prokomunistično ljudsko republiko. 25.4.1864 združitev z republiko Tanganjika v državo z imenom Tanzanija. Zanzibar je obdržal svoj parlament.
Sorodna gesla: Afrika | Helgoland | Pemba | Tanganjika | Tanzanija | Zanzibar2. Zanzibar, glavno mesto otoka Zanzibar in pomembno pristanišče na z. obali, 160.000 preb.; razkošna sultanova palača; trgovsko središče; razl. vrste predelovalne industrije (oblačilna, industrija izdelkov za splošno porabo); obdelava srebra in slonovine; ribolov; izvoz nageljnovih žbic; letališče; do začetka 19. st. središče trgovine s sužnji v v. Afriki.
Dostopnost