panmielopatija [grško], aplastična anemija, huda okvara matičnih celic v kostnem mozgu; posledica zastrupitve (npr. z benzenom, tetrakloroogljiki), dolgotrajne infekcijske bolezni (npr. tuberkuloze), radioaktivnega in rentgenskega sevanja ali malignih tumorjev. Panmielopatija povzroči hude motnje pri nastajanju krvi. Zdravljenje je simptomatsko, s pogostimi transfuzijami krvi.

Sorodna gesla: kostni mozeg | zastrupitev


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek