skupna šola, oblika šolskega centra za preseganje togih oblik zunanje diferenciacije v osnovnih šolah; organizirane so v deželah, kjer je osnovno šolanje na višji (predmetni) stopnji tradicionalno razdeljeno v ločene šole (glavna šola, realna šola in gimnazija); razlikujemo med aditivno (kooperativno) skupno šolo, v kateri vse tri navedene vrste šol ohranjajo svojo programsko in organizacijsko samostojnost, le da so združene v enem upravnem kompleksu in so v isti zgradbi (prednosti: sodelovanje med učenci, starši in učitelji, povečana prehodnost), ter integrirano skupno šolo, v kateri so vse tri šole programsko in organizacijsko združene; integrirana skupna šola je na višji stopnji osnovne šole (od 5. razreda) zelo diferencirana (zato imenovana tudi diferencirana skupna šola). Načela oz. cilji: spodbujanje otrok namesto selekcije, enake možnosti izobraževanja, optimalna učna storilnost, ki naj bi z diferenciranimi programi zagotavljala najpravičnejše pogoje za razvoj posameznega učenca, upoštevaje pri tem zgolj njegove sposobnosti, povečanje deleža učencev, ki uspešno končajo šolo, zagotavljanje uspešnejše socializacije. Poleg predmetov, ki so za vse učence obvezni (osrednji obvezni predmeti), obstajajo še obvezni izbirni predmeti (med katerimi mora vsak učenec izbirati določene predmete) in fakultativni predmeti, ki jih izbirajo učenci po svojih interesih; ob tem skupna šola ponuja tudi razl. specializirane učne tečaje. Integrirano skupno šolo so uvedli najprej na Švedskem; v Nemčiji še vedno velja kot pomemben, čeprav tudi politično sporen ukrep v reformiranju šolstva, prav tako v Avstriji.
Dostopnost