imunološki preskus [latinsko-grško], metode za določanje biološko aktivnih snovi (antigenov) z označenimi protitelesi. Za označevanje uporabljajo radioaktivne snovi, na protitelesa vezane encime (ELISA) ali fluorescenčne snovi (imunofluorescenčni poskus) ali fizikalno ločevanje v električnem polju (imunoelektroforeza). Prednost imunološkega preskusa je neposredno dokazovanje DNK, zato je najobčutljivejša metoda za dokazovanje povzročiteljev bolezni vseh vrst.
Dostopnost