Termania - Veliki splošni leksikon

Nepal (uradno ime Nepāl Adhirājya, Kraljevina Nepal), država brez izhoda na morje, v j. delu Azije, med Kitajsko (Tibetom) na S in Indija na J.

časovni pas	srednjeevropski čas + 4 ure in 45 minut (časovna razlika z Indijo je + 15 minut)
površina	147.181 km2, S–J 250 km, V–Z 830 km
prebivalstvo	22,4 mln., 152 preb./km2, letna rast 2,5 %, življenjska doba 55 let
glavno mesto	Katmandu, 672.000 preb., ok. 1450 m nad morjem v rodovitni Katmandujski kotlini sredi predgorja Himalaje
upravna razdelitev	14 regij
članstvo v organizacijah	OZN (od 1955), SAARC, Načrt iz Kolomba
uradni jezik	nepalski; kot sporazumevalni jeziki so razširjeni tibetansko-burmanski jeziki; poslovni jezik je angleščina
denarna enota	rupija (oznaka NPR)

Naravne razmere
Nepal je gorata dežela na j. strani osrednjega dela Himalaje. Zelo zaledenela razvodnica glavnega grebena Visoke Himalaje je hkrati tudi državna meja na severu. Tam so tudi najvišje gore na svetu (mdr. Mount Everest, 8848 m; Kančendzenga, 8586 m; Lotse, 8516 m). Vzporedno z Visoko Himalajo se na J vzpenja predgorje Predhimalaja (do 4000 m) z že dolgo poseljenimi visokimi dolinami. Na J se vzpenja ozko, a dolgo hribovje Siwalik, visoko do 2000 m. Gorovje je prebilo več rek, tako da ga prečkajo v ozkih vzdolžnih soteskah. Na J se razteza ozka, vlažna in vroča ravnica Terai, ki je pravzaprav s. obrobje Gangeškega nižavja. V predgorju Himalaje je povečini toplo, v visokogorju pa hladno podnebje. Tam je tudi dolgo in mrzlo zimsko obdobje. Povprečna januarska temperatura v Katmanduju je 10 °C, povprečna julijska pa 25 °C. Večina padavin je v obdobju jz. monsuna od maja do septembra. Največ padavin je v Teraiu (2500 mm), najmanj pa na območju Visoke Himalaje. V tamkajšnjih sušnih visokih dolinah pade le ok. 250 mm dežja na leto. Tipično naravno rastje na J je monsunski deževni gozd z vmesnimi travnimi stepami, v srednje visokih legah so listnati gozdovi (povečini raste v njih bambus), na višjih območjih pa iglavci in rododendron. Nad gozdno mejo so visokogorski travniki, mahovi in lišaji. Največji sodobni ekološki problem je pretirano krčenje gozdov in s tem dodobra porušeno naravno ravnovesje. Gozdovi so zadržali dobršen del padavin, zdaj pa so v nižinskem svetu pogoste poplave. Prav tako se je zelo povečala erozija prsti. Za zavarovanje rastlinstva in živalstva so v državi ustanovili več narodnih parkov.

Prebivalstvo
Prebivalstvo sestavljajo različne narodnostne skupine, vendar so zdaj med sabo precej pomešane. Najštevilnejše so indijsko-nepalske skupine ljudstev, ki govorijo nepalski jezik. Poleg teh živijo v državi še staronepalska ljudstva (Nevari idr.) ter tibetansko-mongolska visokogorska ljudstva, kot so Tamangi, Magari in Botijci (mdr. Šerpi). Na gorska ljudstva med Tibetanci na S in Indijci na J sta zelo vplivali obe najpomembnejši skupini: prva na ljudstva v s., druga pa na ljudstva v j. delu države. V nižavju na skrajnem J povečini živi prebivalstvo indijskega izvora. V Nepalu živi tudi nekaj tisoč tibetanskih beguncev. Najgosteje poseljeni območji sta Katmandujska kotlina in ravnica Terai. Delež prebivalcev v mestih se naglo povečuje; največje urbano območje je somestje glavnega mesta Katmandu s sosednjima mestoma Patan in Bhadgaon. Ok. 90 % ljudi je pripadnikov hinduistične veroizpovedi, 5 % je budistov ter 3 % muslimanov. Sprememba veroizpovedi ni dovoljena.
Šolski sistem se šele razvija; nepismenih je kar tri četrtine ljudi. Edina univerza v državi je v Katmanduju (ustanovljena 1958).

Državna ureditev
Po ustavi iz 1962 je bil Nepal absolutistična monarhija, z novo ustavo iz 1990 pa je bila uvedena ustavna monarhija z večstrankarskim sistemom in dvodomnim parlamentom. V spodnjem domu (poslanska zbornica) je 205 poslancev, ki jih vsakih pet let volijo na svobodnih volitvah. Voditelj najmočnejše stranke postane predsednik vlade. V zgornjem domu (državna zbornica) je 60 članov. Od teh jih 10 imenuje kralj, 35 pa jih izvolijo izmed poslancev spodnjega doma. Po zadnji ustavi je sodna oblast neodvisna; odpravljena je tudi smrtna kazen.

Gospodarstvo
Temelj gospodarstva je še vedno kmetijstvo; Nepal izvaža predvsem kmetijske pridelke. Pridelujejo predvsem riž, koruzo, pšenico, proso, sladkorni trst, krompir, oljnice, juto in tobak. Zaradi hitrega povečevanja števila prebivalcev država le s težavo pridela potrebno hrano. Najpomembnejše kmetijsko območje je na ravnici Terai. Intenzivno so izrabljena tudi pobočja v vzpetem svetu, saj so obsežna terasasta zemljišča kultivirali z namakanjem. V visokogorju je v ospredju živinoreja (jaki, govedo, koze, ovce). Rudno bogastvo je še razmeroma slabo raziskano. Poleg rjavega in črnega premoga so doslej odkrili predvsem oljne skrilavce, magnezit, apnenec, železovo, bakrovo in kobaltovo rudo. Poglavitni energetski vir je skoraj neizmerni vodni potencial. V zadnjem času ga vse bolj izkoriščajo, načrtujejo pa tudi graditev skupnih hidroelektrarn z Indijo. Za večino prebivalcev pa je najpomembnejši vsakdanji vir energije še vedno les. Industrija je šele v povojih, zato je v državi največ majhnih predelovalnih obratov (predvsem obrtnih). Najpomembnejše so živilska, tekstilna, usnjarska, papirna, steklarska in preprosta kovinska industrijska podjetja.
V zunanji trgovini je Nepal skoraj izključno odvisen od tranzita prek indijskega ozemlja (pristanišče Kalkuta). Cestno omrežje je precej slabo. Poleg mednarodnega letališča v Katmanduju je v državi več majhnih letališč za motorna letala. Čeprav vse živahnejši gorniški in pohodniški turizem prinaša Nepalu precej deviz, pa na drugi strani ogroža občutljivo ekološko ravnovesje v visokogorskem svetu.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	5,1 mlr. USD, 230 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 41 %, industrija 22 %, storitvene dejavnosti 37 %
uvoz (2000, ocena)	1,6 mlr. USD
izvoz (2000, ocena)	757 mln. USD
zadolženost v tujini (2000)	2,55 mlr. USD

Zgodovina
V prazgodovini so Nepal domnevno s S poselili tibetansko-mongolski prebivalci. Od 10. st. pr. n. š. naprej so z J začela prodirati tudi indoarijska ljudstva. Na začetku 15. st. je bilo prebivalstvo pod vodstvom dinastije Mala povečini hinduizirano. Kraljevina Mala je konec 15. st. razpadla na tri samostojne države. 1756–69 so jih zasedli Gurkhi in vnovič združili. 1839 je prevzela nadzor nad nepalsko vladavino Velika Britanija. 1846–1951 je vladala dinastija Rana; funkcija predsednika vlade je bila dedna. Država je prvo ustavo dobila šele pod vladavino kralja Mahendre Bir Bikram Shah Deve (1955–72). Že leto po njenem sprejetju je bil razpuščen parlament in prepovedane vse politične stranke. Monarhija je uvedla absolutistično vladavino, t. i. pančajatski sistem (pančajat), ki so jo podpirali vaški sveti. Od 1972–2001 je bil na oblasti kralj Birendra Bir Bikram Shah Deva. Po množičnih in nasilno zatrtih demonstracijah proti pančajatskemu sistemu na začetku 1990 je moral kralj privoliti v demokratične spremembe. Razveljavljena je bila odredba o prepovedi strank. Na prvih svobodnih volitvah od 1959 je maja 1991 zmagala liberalna Kongresna stranka. Nemiri, ki jih je spodbujala komunistična opozicija, so se nadaljevali še 1992 in 1993. Ljudje so protestirali predvsem proti drastičnemu zvišanju cen in politiki ministrskega predsednika G. P. Koirala; očitali so mu pretesne stike s kraljevo hišo. Na volitvah novembra 1994 sta si največ sedežev zagotovili Združena marksistično-leninistična stranka in Kongresna stranka. Komunistična manjšinska vlada pod vodstvom ministrskega predsednika Mana Mohana Adhikarija se je obdržala le deset mesecev; septembra 1995 so ji v parlamentu izrekli nezaupnico; novi ministrski predsednik je postal Sher Bahadur Deuba (predsednik Kongresne stranke). Februarja 1996 so maoistični uporniki začeli oborožen upor. V državi je prišlo do globlje politične krize in na oblasti so se izmenjale razne koalicije, zato je januarja 1999 kralj razpustil parlament. Krize niso razrešile tudi izredne volitve maja 1999. 1.6.2001 je prestolonaslednik Dipendra ubil očeta, mater kraljico Aishwaryo in še štiri sorodnike ter nato sebe. 4.6.2001 je kralj postal Birendrov brat Gyanenra. Julija je odstopila vlada in nov premier je spet postal Sher Bahadur Deuba, ki je oznanil premirje z maoističnimi uporniki in začel s pogajanji. Ti so napade obnovili novembra. Kralj je premiera odstavil in sestavil vlado iz svojih svetovalcev, proti čemur je protestirala opozicija; najhujši spopadi z maoisti pa so bili marca 2004. Državljanska vojna je do 2004 terjala že skoraj 10.000 žrtev.

Sorodna gesla: Birendra, Bir Bikram Shah Dev | Indija | Indijska podcelina | Katmandu | Mustang | pančajat | Šerpi | Tibet

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek