zračno vojskovanje, vojskovanje z letali. Med prvo svetovno vojno zračno izvidništvo in bombardiranje kopenskih enot in objektov v zaledju. Začetek: nemški napadi cepelinov na London in bojevanje z lovskimi letali. Med drugo svetovno vojno je zračno vojskovanje še bolj poseglo v vojno dogajanje: napadi na kopenske sile in druge zmogljivosti na tleh z bombami in drugim orožjem (mitraljezi, topovi), napadi na pomorske sile. Odločilen pomen pa je zračno vojskovanje dobilo z napadi v notranjosti nasprotnikovega ozemlja in na morju, predvsem na vojaške naprave, industrijske objekte, prometnice, vire surovin in stanovanjska naselja civilnega prebivalstva (zastraševalni napadi, da bi zlomili voljo do upora, npr. napadi na Coventry, Dresden); začeli so uporabljati zračne mine in zažigalne bombe; 1945 prvi jedrski bombi (jedrsko orožje); tako so ZDA uničile japonski mesti Hirošimo in Nagasaki. Število letal v drugi svetovni vojni: sile osi ok. 200.000, zahodni zavezniki in ZSSR ok. 500.000 letal. S tehničnim izpopolnjevanjem se zdaj zmanjšuje število letal, povečuje pa se moč orožja. Skupne zmogljivosti in civilno prebivalstvo nasprotnikov ogroža jedrsko orožje. Vojno letalstvo naj bi v morebitni jedrski vojni jedrsko orožje pripeljalo na določene cilje.
Dostopnost