suženjstvo, družbena ureditev, v kateri je posameznik (suženj) lastnina drugega posameznika (gospodarja), temu podrejen in od njega popolnoma odvisen; v antiki sužnja niso imeli za človeka. Ta popolna brezpravnost razlikuje suženjstvo od podložništva in tlačanstva. Suženjstvo je verjetno nastalo po vojaških pohodih na določeni stopnji gospodarskega razvoja. Ujetnike so, namesto da bi jih pobili ali spustili, uporabili kot delovno silo. Tako je razvoj starih civilizacij (npr. Egipta, Grčije in Rima) temeljil mdr. na delu sužnjev; obstajala pa so razl. pravila, na podlagi katerih je bilo mogoče sužnje v določenih okoliščinah osvoboditi. V rimskem cesarstvu, kjer je bilo suženjstvo zelo razširjeno, je 136–71 pr. n. š. bilo več suženjskih uporov (t. i. suženjske vojne, Spartak). Suženjstvo so v krščanskih deželah odpravili v srednjem veku; v arabskih deželah in Turčiji ter na nekaterih afriških območjih pa je imelo še naprej velik pomen. V novi obliki je spet oživelo po odkritju Amerike: 16.–19. st. so milijone Afričanov, predvsem z zahodnoafriških kolonialnih območij, pripeljali v Ameriko (največ v Brazilijo, Srednjo Ameriko in na J Severne Amerike) in jih izkoriščali predvsem za delo na plantažah. S to donosno trgovino so se ukvarjale velike kolonialne sile: Velika Britanija, Portugalska in Španija. Zaradi vse pogostejšega nasprotovanja javnosti (kvekerji v ZDA v začetku 18. st.) v povezavi s političnimi interesi so v posameznih deželah suženjstvo postopoma omejevali, nato pa ga prepovedali; najprej prepovedana trgovina s sužnji (1807) in razglašena splošna osvoboditev sužnjev (1833) v britanskem kolonialnem imperiju. Sledile so še druge države, zadnja 1880 Brazilija. V ZDA je bil spopad med zagovorniki in nasprotniki suženjstva oster in dolgotrajen. Vzrok zanj je bilo plantažno gospodarstvo j. držav, ki je temeljilo samo na suženjskem delu, medtem ko je suženjstvo za severne države imelo le neznaten pomen. Po nekaterih delnih rešitvah (odprava suženjstva v severnih državah 1789, prepoved dovažanja sužnjev 1808) je izbruhnila secesijska vojna in prinesla prepoved suženjstva. Gospodarska škoda in socialna diskriminacija črncev pa nista bili premagani; še zdaj ni uveljavljena njihova pravna in politična enakopravnost. – Poleg pravega suženjstva so v novejši dobi nastale nove oblike s podobno vsebino, mdr. prisilno delo vojnih ujetnikov in interniranih civilistov.
Dostopnost