Uran, 1. mitologija:Ouranos, grški bog neba, prednik vseh bogov, Gajin mož, oče Kronosa, Titanov in Kiklopov.
Sorodna gesla: Diona | Gaja | hekatonhejri | Helij | Hiperion | Kiklopi | Kronos | Okean | Rea | Temida | Tetija | Titani | Titanide2. astronomija:znak ♅, po oddaljenosti od Sonca sedmi planet; Sonce obkroži na srednji razdalji 2871 mln. km v 84,07 leta po eliptičnem tiru (ekscentričnost 0,046); ekvatorski premer Urana je 52.140 km, sploščenost 0,03. Naklon vrtilne osi je 8° k ravnini tira, torej se Uran nekako kotali po tiru (vrtilna doba je 17,2 ure); masa Urana je 14,6 mas Zemlje pri srednji gostoti 1,30 g/cm3. Atmosfera je iz vodika, helija in metana, sam planet je iz trdnega vodika in amoniaka (površinska temperatura je –210 °C). S prostim očesom je Uran komaj viden (navidezni sij 5,8m). Odkril ga je F. W. Herschel 1781 in še dva njegova najsvetlejša satelita (Titanijo, Oberon); pozneje so odkrili še tri (Umbriel, Mirando, Ariel). Od 1977 je znano, da tudi Uran, podobno kakor Jupiter in Saturn, obdaja kolobar. Ameriška vesoljska sonda Voyager 2 je ob mimoletu januarja 1986 odkrila več posameznih prstanov in še deset malih satelitov, ki obkrožajo Uran blizu kolobarja. Večji sateliti imajo na površju kraterje.
Dostopnost