elektron [grško, ‘jantar’], osnovni delec, nosilec negativnega električnega osnovnega naboja. Njegova masa je 9,108 · 10–31 kg, kar je 1837. del mase vodikovega atoma. Po L.-V. de Broglieju ga lahko pojmujemo kot delec ali kot valovanje. Elektroni v atomu zapolnjujejo elektronske lupine, ki imajo razl. energijske nivoje. Od zunaj ga lahko z vzbujanjem s fotoni prestavimo na razl. energijske nivoje ali pri ionizaciji povsem ločimo od atomskega jedra. Pri preskoku elektronov z višjega na nižji energijski nivo v atomu se izseva svetlobni kvant – foton, katerega energija ustreza razliki energij med nivojema. Antidelec elektrona je pozitron z enako velikim, a pozitivnim nabojem (N. Bohr, spin).

Sorodna gesla: anoda | antidelci | atom | atomski elektroni | atomsko jedro | Bohr, Niels | Broglie, Louis-Victor de | Comptonov pojav | Davisson, Clinton Joseph | detektor | Dirac, Paul Adrien Maurice | električna energija | električni naboj | električni tok | elektrika | elektrofilen | elektromagnetno polje | elektronka | elektronska kapljevina | elektronska optika | elektronski žarek | emisija | energija | fotoefekt | fotoionizacija | foton | grelna nitka | interakcija | ion | ionizacija | ionizacija s trki | jedrska fizika | jedrsko zajetje | katodne elektronke | kristalni detektor | kvantna statistika | mezoni | nosilci elektrine | območje prevodnosti | oksidacija | osnovna dolžina | osnovni delci | osnovni naboj | plazemski gorilnik | plazma | pozitron | p-prevodnost | primarni elektron | rentgenska elektronka | rentgensko sevanje | Rutherford, Ernest | sekundarni elektroni | sevanje beta | sklopitev | spin | termična emisija | tvorba para | valenčni pas | vijačni tir | vroča katoda


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek