gibalna količina (impulz), pomembna fizikalna količina, definirana kot produkt med maso telesa in njegovo hitrostjo. Izrek o ohranitvi gibalne količine pravi, da se v zaprtem sistemu, v katerem ne deluje nobena zunanja sila, skupna gibalna količina ohranja. Tako se npr. pri veslanju v nasprotno smer gibanja premika voda, pri letalu zrak, pri raketi pa plini, ki z veliko hitrostjo izstopajo iz njenega zadnjega dela. Gibalna količina, ki jo pri tem prejme vozilo, je enaka gibalni količini odrinjene snovi, zato se vozilo premika v nasprotno smer. Pri elastičnem trku žoge s steno se žoga od stene odbije pod istim kotom, pod katerim je vanjo priletela. Pri trku se ji spremeni gibalna količina za 2 m · v1; to spremembo ji podeli stena, ki ima v primerjavi z žogo zelo veliko (praktično neskončno) maso.
Uporaba: v mehaniki pri trkih, pogonu vozil, v fiziki delcev za računanje trkov med delci.

Sorodna gesla: foton | Hamilton, sir William Rowan | hitrost | impulz | kozmologija | letenje | lopatica | masa | nebesna mehanika | ohranitveni zakoni | sevalni tlak | snovno valovanje | sunek sile | trk | zakon o vzajemnem učinku


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek