nauk o figurah, nauk o glasbenih okraskih in figurah pri ponazarjanju besedila; prvotno disciplina retorike; v estetiki imitacije v baroku pripada nauku o figurah cel katalog tonskih povezav, ki naj bi izražale posamezne besede, pojasnjevale besedilo, ga glasbeno okraševale in celo optično odsevale (»zvočni govor«); zgledi pri O. di Lassu, H. Schützu, J. S. Bachu.
Dostopnost