komplementarnost, označitev za razmerje dveh pojmov, ki se pogojujeta, dopolnjujeta ali izključujeta. Pojem komplementarnosti je v fiziko uvedel N. Bohr: v naravi so lastnosti elementarnih gradnikov (npr. osnovnih delcev) odvisne od načina izvedbe eksperimenta, s katerim jih opazujemo – enkrat nastopajo kot delci, drugič kot valovanje, nikoli pa kot oboje skupaj (dualizem). Valovne in delčne lastnosti imenujemo komplementarne, tj. ne nastopajo hkrati (nasprotno kakor npr. pri predmetih oblika in barva). Komplementarnost onemogoča enolične sklepe o stvarni realnosti in je s tem verjetno končna meja za človekovo spoznavanje narave.
Dostopnost