Zagreb, glavno mesto Hrvaške, ob Savi, 690.000 preb. (aglomeracija 931.000); gospodarsko, politično, kulturno središče države, sedež katoliške nadškofije in arhiepiskopije, gotska katedrala in gotska cerkev sv. Marka, več palač, univerza (od 1874), tehnična visoka šola, raziskovalni inštitut (mdr. Inštitut Ruđer Bošković), akademija znanosti in umetnosti (ustanovljena 1867 kot jugoslovanska – JAZU, 1992 preimenovana v hrvaško – HAZU), državni arhiv, knjižnice, umetnostne galerije, muzeji, več gledališč, opera, koncertna dvorana Vatroslava Lisinskega; center RTV in filmski studii; živalski vrt Maksimir; različna industrija (strojna, kemijska, tekstilna, živilska, elektroindustrija, proizvodnja parnih kotlov, tobačna, farmacevtska, grafična industrija); mednarodni velesejem; mednarodno letališče Pleso.
Zgodovina: v srednjem veku prvo pomembno slovansko naselje (verjetno v 10. st.); ob ustanovitvi škofije (1094) omenjeno kot Kaptol; 1242 so ga razdejali Tatari; istega leta ustanovljeno svobodno kraljevo mesto Gradec (današnji Gornji grad); obe naselji sta se razvijali ob sicer nenehnih medsebojnih sporih; v ravnini pod obzidjema nastajal še Donji grad. Gradec 1444–56 v lasti Ulrika II. Celjskega. Od 16. st. glavno mesto Hrvaške in Slavonije, od 1607 jezuitska gimnazija, od 1621 sedež hrvaškega bana. 1839 ustanovljena Matica ilirska (ilirizem), 1874 preimenovana v Matico hrvatsko. Šele s cesarskim patentom (1850) nastalo enotno mesto Zagreb. Število prebivalcev se je z 2000 (leta 1668) povečalo na 7700 (1805), 57.900 (1900), 266.500 (1945) in 566.000 (1971). Novi Zagreb (v zadnjih štirih desetletjih) na desnem (južnem) bregu Save. Konec 19. st. v Zagrebu ok. 7000 Slovencev (več kot 15 % prebivalcev), 1931 jih je bilo 17.000, 1991 le še 7186. Slovenski študenti na univerzi v Zagrebu so po prvi svetovni vojni imeli svoje društvo (Triglav), 1927 ustanovljeno slovensko kulturno društvo, 1929 knjižnica in čitalnica; po drugi svetovni vojni deluje Slovenski dom.
Dostopnost