stvar,
1. filozofija: najprej vsako čutno empirično bivajoče kot materialni substrat lastnosti; na splošno pa tudi vse, kar je; v ožjem (ontološkem) pomenu substancialno bivajoče v nasprotju z zgolj akcidentalno bivajočim. Pri R. Descartesu je vse bivajoče bodisi misleča stvar (res cogitans) bodisi razsežna stvar (res extensa). Pri Ch. von Wolffu, ki je to besedo vpeljal v filozofijo, je stvar vsak predmet zavesti, če ni v sebi protisloven (so torej tudi zgolj »miselne stvari«). I. Kant je utemeljil osnovno razlikovanje med »stvar na sebi« in pojavom; »stvari na sebi«, tj. to, kar je neodvisno od naše predstave, lahko po Kantu le predpostavljamo, za človekov razum pa je nespoznatno.

Sorodna gesla: bivajoče | Descartes, René | eno | izjava | Kant, Immanuel | predmet | Wolff, Christian von
2. pravo: vsak telesni predmet, na katerem se lahko ustanovi lastninska pravica; predmet stvarne pravice. Glede na lastnosti razlikujemo premičnine in nepremičnine. Premičnine se delijo na individualno določene stvari (species) in stvari, določene po vrsti (genus, generične stvari).

Sorodna gesla: generiki | nepremičnina | plodovi | premičnine | sestavine | spojitev | stvarna pravica | tel quel


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek