nominalizem [latinsko], 1. filozofija:filozofska smer, ki jo je v 11. st. utemeljil Roscelin iz Compiègna; nasprotovala je pojmu realizma, ki je izviral iz Platona in ga je sprejela sholastika: nominalizem je zanikal (kot v grškem mišljenju že kiniki in stoa), da splošni pojmi zunaj mišljenja ustrezajo nečemu stvarnemu; za nominalizem so splošni pojmi v nasprotju z dejanskimi posameznimi stvarmi zgolj poznejše abstrakcije in zato gola poimenovanja (nomina) oz. miselne podobe (koncepti), od tod tudi konceptualizem (spor o univerzalijah). Glavni predstavnik nominalizma je bil W. of Ockham, ki je imel (kljub cerkveni prepovedi) številne učence (Nikolaj iz Autrecourta, J. Buridan, Nikolaj iz Oresma). Nominalizem je prispeval k prevladovanju sholastičnega mišljenja in utiral pot novoveškemu mišljenju, zlasti kritiki spoznanja, pa tudi empirističnim in pozitivističnim potezam v Humovem, Hobbsovem in Berkeleyjevem mišljenju, vse do Carnapa in Quina.
Dostopnost