proizvodnost (produktivnost), ustvarjalna moč, izdatnost. V ekonomski teoriji pomeni proizvodnost realno razmerje med rezultatom proizvodnje in vložkom dejavnikov (v nasprotju z donosnostjo). Razlikujemo tehnično proizvodnost, ki se v obliki tehničnih koeficientov (razmerje med količino proizvodov in porabo surovin, delovnih in strojnih ur) izračunava za posamezno podjetje, in gospodarsko proizvodnost, ki se izračunava za posamezne gospodarske panoge in področja, za celotna narodnogospodarska ali za posamezna še večja gospodarska območja; pri ugotavljanju te se količine proizvodov in dejanske količine vrednotijo po očiščenih cenah (desezonirane, deflacionirane ipd. cene). Posebnega pomena sta proizvodnost dela (rezultat na opravljeno uro ali na zaposlenega), katere povečanje je pomembno merilo za povečanje plač, in proizvodnost kapitala (rezultat glede na obseg zaposlitve kapitala). Namen racionalizacije je doseganje povečanja proizvodnosti (tehnični napredek). – Za Slovenijo je značilno izredno močno povečanje proizvodnosti v 50. letih; to je rezultat intenzivne industrializacije slovenskega gospodarstva po drugi svetovni vojni, proizvodnost je naraščala tudi pozneje, vendar po precej nižjih stopnjah. Za 80. leta pa je značilno celo upadanje proizvodnosti.

Sorodna gesla: donosnost | kapital | racionalizacija | tehnični napredek


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek