karaiti [hebrejsko karaim, ‘tisti, ki se spoznajo na Pismo’], judovska sekta, nastala v 8. st.; priznavala je samo Staro zavezo, rabinsko tradicijo pa zavračala; razširjena predvsem na Orientu in v v. Evropi; po 1948 se je veliko karaitov preselilo v državo Izrael.

Sorodna gesla: saduceji


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek