razmnoževanje, 1. biologija:reprodukcija, spočenjanje potomcev; v bistvu dve obliki: nespolno ali vegetativno razmnoževanje in spolno razmnoževanje. 1. Nespolno razmnoževanje (aseksualno razmnoževanje, monogeno razmnoževanje) lahko poteka tako, a) da se skupina celic z delitvijo, brstenjem ali odganjkom loči od starševskega organizma, npr. pri ožigalkarjih, številnih črvih in plaščarjih; pri rastlinah npr. z živicami (jagodnjak), zarodnimi brsti, zarodnimi čebulicami; b) s posebnimi kličnimi celicami, pri tem pa ni oploditve; sem spada npr. razmnoževanje s trosi (sporami) pri algah, glivah, mahovih in praprotnicah. 2. Pri spolnem razmnoževanju (seksualnem razmnoževanju, digenem razmnoževanju) se izoblikujejo razmnoževalne celice, t. i. gamete, ki so spolno diferencirane in se pri oploditvi paroma združijo. Moške in ženske gamete (semenčice in jajčeca) nastanejo bodisi v istem organizmu (dvospolnost, npr. številne cvetnice, pesine muhe in polži) ali pri višjih živalih skoraj vedno v ločenih spolih. Poseben primer je partenogeneza: potomci nastanejo iz neoplojenega jajčeca, mdr. pri nekaterih žuželkah (npr. paličnjakih, čebelah), vodnih bolhah, kotačnikih. Pogosto je menjavanje razl. načinov razmnoževanja pri eni in isti živalski ali rastlinski vrsti (menjavanje rodov); tako se pri algah, glivah, mahovih in praprotnicah redno menjavata nespolno razmnoževanje s trosi in spolno razmnoževanje z gametami; v živalstvu nastanejo npr. pri polipih nespolno meduze, iz teh pa s spolnim razmnoževanjem polipi; partenogenetsko in dvospolno razmnoževanje se menjavata pri vodnih bolhah in listnih ušicah. Z menjavanjem rodov je večinoma povezana tudi menjava oblike telesa živalskih oz. rastlinskih vrst.
Dostopnost