črno telo, snov, ki popolnoma absorbira vso vpadlo svetlobo in od vseh teles najmočneje seva. Spekter črnega telesa je zvezen. Gostota izsevanega svetlobnega toka je sorazmerna s četrto potenco temperature; podaja jo Stefanov zakon. Najmočneje zastopana valovna dolžina je obratno sorazmerna s temperaturo; podaja jo Wienov zakon. Maksimum v spektru izsevane svetlobe se pri naraščajoči temperaturi pomika proti kratkovalovnemu delu spektra. Obliko spektra opisuje Planckov zakon sevanja. Nobena od lastnosti sevanja ni odvisna od snovi, temveč le od temperature v votlini. Črno telo je idealizacija, ki ni popolnoma uresničljiva. Dober približek zanj je votlina, ki je znotraj počrnjena (npr. s sajami) in segreta na zahtevano temperaturo. Sevanje (črno sevanje, votlinsko sevanje) vstopa skozi odprtino, ki je dovolj majhna, da razmer v notranjosti ne spremeni znatno. Sevanje črnega telesa velja za sevalno normalo. Z njim so določena barvna temperatura (barve) in nekatere merske enote v fotometriji.

Sorodna gesla: barva | fotometrija | infrardeča svetloba | kandela | G. R. Kirchhoff | kvantna teorija | odbojnost | optika | Planckova konstanta | Planckov zakon sevanja | prasevanje | spekter | Stefanov zakon | temperaturno sevanje | termografija | votlinsko sevanje | vzbujanje | Wienov zakon | Wien, Wilhelm | Wilson, Robert Woodrow | zakoni sevanja


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek