eksperimentalna glasba, označitev za skladbe po 1950, ki območje proizvajanja tonov ali tonskih posnetkov širijo z elektronskimi sredstvi ali instrumenti, izražajo pomisleke o tradicionalni kompozicijski strukturi skladanja, npr. s pritegovanjem naključja (aleatorika), ali odpravljajo pojem umetniške stvaritve. Najpomembnejša skladatelja eksperimentalne glasbe sta J. Cage in K. Stockhausen.