izguba, 1. elektrotehnika:energija, ki se nepovratno izmakne nameravani uporabi (v nasprotju z jalovo energijo); izgube nastanejo povsod tam, kjer je električna energija na razpolago, kjer se prenaša in uporablja. Glede na vrsto izgub razlikujemo: 1. kapacitivne izgube, ki se pojavljajo v vseh omrežjih izmenične napetosti in ki jih povzroča gibanje elektronov v vodnikih (ki porablja energijo); 2. ohmske izgube, ki jih povzroča ohmski upor vodnikov, za katerega premagovanje potrebujejo elektroni energijo, ki jo pretvarjajo v toploto, npr. izgube v bakru v navojih električnih strojev; 3. induktivne izgube, ki jih povzroča induktivno izmenično učinkovanje elektronov prevodnika s kovinskimi deli njegove okolice, pri čemer pride do indukcijskih pojavov, ki porabljajo energijo. Izgube v železu tako nastajajo pri magnetiziranju feromagnetnih snovi (posebej železa); razlikujemo med histereznimi izgubami, ki nastajajo pri stalni menjavi magnetiziranja zaradi histereze, in izgubami zaradi vrtinčastih tokov; prve je mogoče zmanjšati z uporabo magnetnih materialov z ozko histerezno krivuljo, druge pa z razdelitvijo magnetnega materiala v med seboj izolirane manjše odseke. Posamične vrste izgub so odvisne od snovi in obratovalnih količin, kot so napetost, tok, frekvenca in geometrijski podatki (npr. presek vodnika). Zaradi medsebojnega učinkovanja več dejavnikov nastanejo še druge vrste izgub, npr. odvodne izgube prek izolatorja, koronske ali razprševalne izgube, sevalne izgube itd. Danes vse tri vrste izgub vsestransko tehnično izkoriščajo, kapacitivne izgube npr. za dielektrično segrevanje v medicini, za ogrevanje, sušenje, lepljenje in varjenje plastičnih mas; povišanje temperature vodnika zaradi ohmskih izgub izkoriščajo predvsem za segrevanje (elektropeči, postopki spajkanja in varjenja); induktivne izgube se uporabljajo za induktivno segrevanje, za taljenje in kaljenje ter v zavori na vrtinčne tokove.
Sorodna gesla: dekuvert | kapital | lastna cena | odhodki | poslovni izid | prihodki | prodajna cena | rezerve | skrita izguba3. pravo:1) negativna razlika med prihodki in odhodki pravne osebe, ki je zavezana plačilu davka na dobiček pravnih oseb; med prihodke štejejo tudi povečanja davčne osnove zaradi nepriznanih odhodkov, med odhodke pa zmanjšanja davčne osnove v obliki davka oproščenih prihodkov. Prenašanje izgube naprej je možnost pravnih oseb, da z davčnega vidika ugotovljeno izgubo v določenem poslovnem letu pokrijejo z zmanjševanjem davčne osnove v naslednjih letih; v Sloveniji je najdaljše obdobje prenašanja izgube naprej pet let (odbitek izgube od davčne osnove). Prenašanje izgube nazaj je možnost pravnih oseb, da pričakovano izgubo v prihodnjih letih pokrijejo z zmanjševanjem davčne osnove v preteklih poslovnih letih; v Sloveniji ta način odbitka izgube od davčne osnove ni predviden; 2) izguba pravice je prenehanje pravic iz zavarovalnega varstva po pridobitvi najvišjih mogočih storitev iz tega naslova; posebej v zavarovanju za primer brezposelnosti, zdravstvenem zavarovanju.
Dostopnost