bonebed [angleško, bôu̯nbed-], kostna breča, sprijeti kamninski skupki, ki so zgrajeni predvsem iz prazgodovinskih kostnih in zobjih ostankov vretenčarjev in ribjih lusk. Znana sta bonebeda iz keuperja (zgornji trias) v Württembergu in pleistocenska kostna breča na dalmatinskih otokih.

Sorodna gesla: biolit | keuper


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek