Genova [génova/džénova], mesto v Italiji, glavno mesto dežele Ligurija in province Genova (1836 km2, 871.000 preb.), 610.000 preb.; najpomembnejše italijansko pristanišče in obmorsko trgovsko središče, ob vznožju Ligurskih Apeninov, ob pomembnih cestnih povezavah, ki prek alpskih gorskih prelazov Genovo povezujejo s s. Italijo; prosto carinsko pristanišče za Švico; sedež številnih ladjarskih podjetij, strojna, avtomobilska, ladjedelniška, kemijska, tekstilna industrija; univerza (ustanovljena 1243), akademija, umetniške zbirke; veliko cerkva (romanska stolnica sv. Lovrenca iz 12. st.), palač (doževa palača) iz obdobja razcveta trgovske moči v Sredozemlju.
Zgodovina: že od 5. st. pr. n. š. glavno mesto in trgovsko središče Ligurije (trgovske poti); konec 3. st. pr. n. š. pod rimskim vplivom (pozneje municipij); od 641 pod Langobardi, od 10. st. samostojna republika, 1284 je premagala pomorsko republiko Piso, od katere si je prisvojila Sardinijo, Korziko in Elbo, poražena v tekmovanju z Benetkami (1256–1381). Zaradi notranjih nemirov in strankarskih razprtij med gvelfi in gibelini je bila v drugi polovici 14. st. izmenično pod oblastjo Milana in Francije. Genova je s prodorom Turkov v 15. st. izgubila tudi trgovske kolonije v Egejskem in Črnem morju, ki jih je skupaj z bizantinskim cesarjem Mihaelom VIII. Paleologom iztrgala Latinskemu cesarstvu in Benetkam (s pogodbo v Nymphaionu 1261). Odkritje novih pomorskih poti v Indijo je še povečalo nazadovanje trgovine v Sredozemlju in s tem gospodarske moči Genove. 1529 je A. Doria s podporo kralja Karla V. za nekaj časa ponovno razglasil neodvisno republiko. Med francosko revolucijo je nastala ligurska republika; 1815 pod piemontsko-sardinskim kraljestvom, 1860 pripadla kraljevini Italiji.
Dostopnost