Termania - Veliki splošni leksikon

Kenija (uradno ime Jamhuri ya Kenya [svahilsko], Republic of Kenya [angleško], Republika Kenija), država v v. Afriki, na obeh straneh ekvatorja, med Viktorijinim jezerom in Indijskim oceanom.

časovni pas	srednjeevropski čas + 2 uri
površina	580.367 km2, S–J 1000 km, V–Z 850 km
prebivalstvo	29,5 mln., 51 preb./km2, letna rast 2,9 %, življenjska doba 56 let
glavno mesto	Nairobi, 2,1 mln. preb., 1660 m nad morjem, na osrednjem višavju, vzhodno od Srednjeafriškega tektonskega jarka
upravna razdelitev	7 provinc in okrožje glavnega mesta
članstvo v organizacijah	OZN (od 1963), Britanska skupnost narodov, AU, AKP
uradni jezik	svahilski, angleški; sporazumevalni jeziki so tudi jeziki iz bantujske, ponilske in kušitske jezikovne skupine
denarna enota	šiling (oznaka KES)

Naravne razmere
Na J le ozko, na S pa do 250 km široko ravnico ob obali v notranjosti omejuje hribovita planotasta, do 1500 m visoka pokrajina. Druga višavja v notranjosti prekinjajo tektonske stopnje in jarki (najširši do 80 km), ki so del Vzhodnoafriškega tektonskega jarka; ta deželo prečka v smeri sever–jug. Na dnu jarka so jezera brez odtokov. Največje jezero je Turkansko jezero na skrajnem S države, nekdaj Rudolfovo jezero. Na območju tektonskega jarka so tudi številni ugasli vulkani, med njimi Kenija (5199 m), najvišja vzpetina države. Na Z se osrednje višavje spušča v kotlino z Viktorijinim jezerom. Na S in SV prevladuje uravnana polpuščavska in stepska pokrajina. Kenija ima tropsko podnebje; ob obali Indijskega oceana je vlažno in vroče (26–30 °C), v višjih legah v notranjosti pa bolj blago (Nairobi 17 °C). Povprečno pade na leto v dveh deževnih dobah (april–junij, oktober–december) 800–1200 mm padavin, v gorah tudi do 2500 mm. Na S in V države so tudi obsežna območja z manj kot 500 mm padavin. Zaradi pestrega površja in podnebnih razlik so se izoblikovali različni rastlinski sestoji. Prevladujejo obsežne travnate in drevesaste savane ter savane s trnastim grmičevjem, na sušnem S pa puščavske stepe. Na privetrnih pobočjih s padavinami so gorski deževni gozdovi, nad njimi pa rastejo tropski gorski gozdovi z bambusom. V državi je več kot 50 naravnih in živalskih rezervatov, npr. narodni parki Amboseli, Masai-Mara, Kenija, Nairobi, Nakuru in Tsavo. V Amboseliju je veliko gepardov, na Keniji živijo številni bivoli, sloni, leopardi in antilope, v rezervatu Masai-Mari pa so značilni gnuji, zebre in gazele.

Prebivalstvo
V Keniji je pribl. 40 skupin ljudi; razlikujejo se glede na narodnost, kulturo in jezik; vsi večinoma sodijo med bantujska ljudstva; po številu so najmočnejši Kikujci, Luhiji in Kambi. Na območju ob obali žive mešanci bantujcev in Arabcev, Svahilijci. V notranjosti so tudi Niloti (posebej Luojci ob Viktorijinem jezeru) in semitsko-hamitska ljudstva (na S Somalijci in Gali, na JZ Masaji). Delež Indijcev, Arabcev in Evropejcev se je z afrikanizacijo politike v 60. letih zmanjšal. Najgosteje poseljeni območji sta JZ in j. del ob obali. Zaradi bega z dežele se je delež prebivalcev v mestih povečal na 24 %. Največja mesta so Nairobi, Mombasa, Kisumu in Nakuru. Glavni problem države je izjemno hitro naraščanje števila prebivalcev. Večina Kenijcev je krščanske veroizpovedi (ok. 70 %), preostali prebivalci so večinoma pripadniki tradicionalnih naravnih verstev, ok. 6 % je muslimanov, nekaj pa je tudi hinduistov in pripadnikov razl. drugih, majhnih verskih skupnosti. Kljub precejšnjim prizadevanjem v izobraževanju (uvedena je tudi splošna šolska obveznost) so še vedno precejšnje razlike med posameznimi območji države. Pribl. 31 % odraslih je nepismenih. Poleg univerze v Nairobiju (od 1970) so v nekaterih večjih mestih tudi politehnične in druge višješolske ustanove.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1963 (večkrat dopolnjena, nazadnje 1991) je Kenija predsedniška republika v Britanski skupnosti narodov. Predsednika volijo na neposrednih volitvah, in sicer za pet let. Predsednik države je hkrati tudi predsednik vlade in vrhovni poveljnik oboroženih sil. Ima tudi druga pooblastila. Tako lahko npr. imenuje podpredsednika države in razpusti parlament. Zakonodajno oblast ima narodna skupščina s 188 izvoljenimi in 12 imenovanimi poslanci, te imenuje predsednik; do uvedbe večstrankarskega sistema (1993) so bili poslanci izključno iz vrst Kenijske afriške narodne zveze (KANU). Od takrat so v parlamentu zastopane tudi opozicijske stranke. Predsednik države imenuje tudi člane vladnega kabineta; ti so odgovorni narodni skupščini. Pravosodni sistem je urejen po britanskem zgledu. Služenje vojaščine je prostovoljno.

Gospodarstvo
Čeprav je le majhen del ozemlja primeren za intenzivno poljedelstvo, je kmetijstvo še vedno najpomembnejša gospodarska veja. Kmetijstvo (na majhnih kmetijah in velikih nasadih) še vedno preživlja približno dve tretjini aktivnega prebivalstva. Najpomembnejši izvozni pridelki so kava, čaj, sisal, bombaž, sladkorni trst, zelenjava, tropsko sadje (predvsem ananas), tobak in piretrum (insekticid). Za domače potrebe pridelujejo koruzo, pšenico, proso, krompir, maniok, gomoljnice in arašide. Živinoreja je razmeroma dobro razvita (posebej govedoreja). Ljudstva na sušnih območjih se ukvarjajo s pašništvom na nomadski način. Ribolov je pomemben predvsem v Viktorijinem jezeru. Mineralne vire (soda, sol, jedavec, zlato, dragi kamni) izkoriščajo le v skromnih količinah. Vira energije sta vodna in toplotna (nafta) energija, ker pa to ni dovolj, uvažajo elektriko iz Ugande. Kenija ima med vsemi vzhodnoafriškimi državami najbolje razvito industrijo. Poleg živilske industrije in industrije za splošno porabo so razvite še tekstilna, kovinska in lesna industrija ter industrija gradbenega materiala, umetnih gnojil; država ima tovarne, v katerih sestavljajo avtomobile, in rafinerije za predelavo uvožene surove nafte. Del industrijskih podjetij je v lasti tujcev. Najpomembnejše trgovinske partnerice so dežele EU. Najboljše prometno omrežje je v j. delu države. Najpomembnejše pristanišče Mombasa je izhodiščna točka pomembne železniške proge v Ugando; od te se odcepi več stranskih prog. Večina pomembnejših cest je prevozna vse leto; precej je prevlečenih z asfaltom. Mednarodni letališči sta v Nairobiju (najpomembnejše vzhodnoafriško zračno vozlišče) in Mombasi. Vse pomembnejša gospodarska veja je turizem; postaja najpomembnejši vir deviznega zaslužka. Za turizem so dragoceni predvsem narodni parki in naravni rezervati, razvija pa se tudi obmorski kopališki turizem. Kenija po afriških merilih velja za razvito državo, vendar pa hitrejši gospodarski razvoj še vedno zavirajo plemenska nasprotja in vsesplošna korupcija.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	10,6 mlr. USD, 360 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 24 %, industrija 13 %, storitvene dejavnosti 63 %
uvoz (2001, ocena)	3,1 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	1,8 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	8 mlr. USD

Zgodovina
Po 16. st. so si Portugalci naredili več oporišč na obali, po 18. st. pa so pripadla Arabcem. Ti so obalo obvladovali že pred Portugalci. Notranjost so sredi 19. st. začeli raziskovati Evropejci, predvsem Britanci. 1890 sta si Velika Britanija in Nemčija razdelili vplivni območji in Kenija je postala britanski protektorat, 1920 pa britanska kronska kolonija. 1952 je na ozemlju Kikujcev izbruhnila oborožena vstaja (Mau mau) proti britanski oblasti. 1956 so jo sicer zatrli, kljub temu pa je 1963 Kenija dobila avtonomijo. Leto pozneje je postala neodvisna država. Prvi predsednik države je bil J. Kenyatta. Pod njegovim naslednikom D. A. Moijem (od 1978) so se spet razvnela plemenska nasprotja. Po spodletelem državnem udaru 1982 je bila opozicija tako rekoč izključena iz političnega življenja in pristojnosti predsednika države so se zelo razširile. Pod zunanjim in notranjim pritiskom se je morala vladajoča stranka KANU odreči monopolu in dopustiti delovanje drugih strank. 29.12.1992 so bile prvič po 26 letih izpeljane svobodne parlamentarne in predsedniške volitve. Na njih sta zaradi razdrobljenosti in neenotnosti opozicije zmagala predsednik Moi in stranka KANU. Moi se je upokojil po volitvah decembra 2001, ko je KANU premagala t. i. mavrična koalicija opozicije; predsednik države je postal Mwai Mbaki. Največje ovire za nadaljnji razvoj Kenije so ponavljajoča se krvava nasprotja med plemeni, korupcija in tisoči beguncev iz sosednjih držav, Ugande, Etiopije in Somalije, v zadnjih letih tudi terorizem.

Sorodna gesla: Dorobi | Kenyatta, Jomo | Mau mau | Moi, Daniel Arap | Nairobi | Niloti | Somalija | Svahilijci | Turkansko jezero | vzhodna Afrika | Vzhodnoafriški tektonski jarek

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek